Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O učenju slovenščine, zadregah z učbeniki in kulturnem turizmu v Varaždinu, o projektu Green exercise in kolesarskem turizmu v Porabju, o Ribiškem muzeju v Trstu pri Križu in o vlogi Andreja Kokota in Fabjana Hafnerja v slovenski literaturi
Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pomembnih literatov; pesnika Andreja Kokota, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan, in pred kratkim umrlega pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja, ki bi dopolnil 50 let. Njima je bilo posvečeno letošnje pisateljsko srečanje na Obirskem pri Železni Kapli.
Pisateljska srečanja na Obirskem so se začela okoli leta 1975 na pobudo Valentina Polanška, takrat predsednika Slovenske prosvetne zveze, in Andreja Kokota, tajnika zveze. Najprej so bila namenjena druženju manjšinskih pisateljev srednjeevropskih držav, tokratni gost Jurij Koch, lužiškosrbski pisatelj pa je sodeloval že na prvem druženju.
Po letu 1985 je nastopila kriza, nato so nekaj let pisateljska srečanja potekala v Celovcu in zamrla, se danes spominja Avguštin Brumnik, predsednik SPD Valentin Polanšek in podpredsednik SPZ. Pred nekaj leti je druženje, nekoliko spremenjeno, obudila tedanja predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Anita Hudl. Po njeni smrti je vodenje društva prevzel Niko Kupper in letos so se odločili obuditi spomin in se pokloniti dvema pomembnima slovenskima koroškima literatoma Andreju Kokotu in Fabjanu Hafnerju.
Kdo sta bila, so na srečanju v svojih zelo osebnih referatih pripovedovali lužiškosrbski pisatelj Jurij Koch, tržaški literat in nekdanji tajnik DSP in nekdanji predsednik slovenskega centra PEN Marko Kravos, profesor slovenske književnosti in kulturolog dr. Andrej Leben in slavist, urednik literarne revije Rastje Miha Vrbinc.
Andreja Kokota, pesnika in zelo dejavnega kulturnega delavca, se dobro spominja tudi Avguštin Brumnik. V koroških vaseh, tudi na Obirskem, so namreč prav po njegovi zaslugi v 50, 60 letih 20. stoletja lahko gledali slovenske filme, ki jih je predvajal v kulturnih dvoranah in gostilnah.
“Elektriko smo na Obirskem dobili leta 1958, prej so bile še petrolejke, in za nas na vasi je bilo videti slovenski film doživetje. Zbrala se je vsa vas in gledali smo vse slovenske filme od Cvetja v jeseni do Vesne. Bilo je pravo doživetje, saj je bila televizija še neznana, nihče je še ni imel, in predvajanje slovenskih filmov je bila dejansko kulturna prireditev.”
Poleg predvajanja slovenskih filmov po Koroškem je Andrej Kokot, ki je bil tudi urednik Slovenskega vestnika, pripravljal tudi literarne večere in različna branja, se spominja Avguštin Brumnik.
Tesne vezi s koroškimi slovenskimi literati ima tudi tržaški slovenski pesnik, prevajalec, publicist Marko Kravos:
“Res so te razdalje, sedem hribov je vmes in sedem voda, ampak vendarle smo na teh robovih nekako kot koža, ki pokriva organizem. V smislu odgovornosti do identitete in slovenskega osebka smo si res bližnji. Tako na Tržaškem kot na Koroškem je bilo čutiti to praznino oziroma neodzivnost, nesprejetje v osrednjem slovenskem prostoru.”
In verjetno je prav zato še toliko bolj obstajala potreba, da vsak ohranja svojo navezanost na prostor, na tradicijo, ugotavlja Marko Kravos:
“Korošci so rili globoko v teh globačah in bregovih in so imeli zelo trde in trdne korenine, ki so jih včasih morda napeljevale na elegično, trpko pozicijo v svetu in so se težko nasmejali. Tudi v literaturi.”
Primorci so, je prepričan Kravos, drugače dojemali svojo tradicijo in funkcijo. Svojo vlogo so nadgrajevali z radoživostjo, igrivostjo in humorjem. Oba tako Andrej Kokot kot Fabjan Hafner, s katerima je Marko Kravos vrsto let sodeloval, sta bila, po njegovem, izrazito samosvoja književnika.
Doktor Andrej Leben z graške univerze Andreja Kokota opisuje kot zadržanega, tihega, prijetnega in vedno nasmejanega človeka, z izjemno notranjo energijo, ki mu jo na prvi pogled ne bi pripisovali:
“Bil je med tistimi koroškimi slovenskimi pesniki, ki se je skozi svoj celotni opus vedno zavzemal za pravice jezika, ki ga je govoril že kot otrok, ki je bil zaničevan…”
V poeziji Andreja Kokota se, pojasnjuje dr. Leben, čuti upor proti razmeram, kakršne so bile v njegovem okolju, ko je večinski narod zaničeval slovensko kulturo in jezik. Skozi poezijo pa se čuti tudi izkušnja pregnanca, saj je bil kot 5 letni otrok med rojaki, ki so morali leta 1942 zapustiti domove. Več kot 50 let pa je trajalo, da je svoje spomine izlil tudi na papir in izkušnjo opisal v romanu z naslovom “Ko zori spomin” leta 1999 prevedenem tudi v nemščino pod naslovom Das Kind, das Ich war.
Andrej Leben se spominja tudi Fabjana Hafnerja. Predstavljal je vez med jezikoma, v zgodovino pa se je zapisal tudi prevajalec najpomembnejših sodobnih pesnic in pesnikov:
“Prevod je seveda več kot samo prevod besedila. Prevajalec mu da pečat in zato je vsak prevod nenadomestljiv in umetniško delo.”
V drugem delu pisateljskega srečanja na Obirskem so se tokrat poklonili prav Fabjanu Hafnerju. Branje njegovih pesmi in nastop tria Sonus je potekal pod naslovom: “Moja beseda je edinstvena in minljiva, kot vse…”
V oddaji tokrat gostimo rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, predstavnico slovenske narodne skupnosti v varaždinski županji, zaslužno, da za pouk slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Z letošnjim odzivom učencev je zadovoljna, saj se bo slovenščino v 12 osnovnih šolah pod vodstvom učiteljic iz Slovenije učilo več kot 170 učenk in učencev. Prav tako je spodbudno tudi zanimanje za slovenščino na drugi varaždinski gimnaziji, kjer je k pouku prijavljenih 50 dijakov, že drugo leto pa je pouk organiziran tudi na srednji šoli v Čakovcu.
Zanimanje se torej povečuje, težave imajo z učbeniki, opozarja sogovornica, saj slovenska narodna skupnost na Hrvaškem v njih sploh ni omenjena, kar je nesprejemljivo. Zato učiteljice, ki poučujejo slovenščino na območju Varaždina, tudi pri tem opravljajo pionirsko delo.
Ker gre za zgodovinsko povezano obmejno območje, so vezi med ljudmi z obeh strani meje tesne vezi, odnosi pa dobri. To bi radi nadgradili z razvojem kulturnega turizma. S čezmejnim projektom so se prijavili tudi na razpis evropskega teritorialnega sklada v okviru sodelovanja Interreg Slovenija Hrvaška 2014 – 2020, vendar morajo projekt dopolniti, pojasnjuje Barbara Antolič Vupora.
V počastitev Dneva evropskega sodelovanja so na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko slavnostno podpisali pogodbo za izvajanje edinega projekta, ki je bil odobren v okviru prvega roka za oddajo prijav v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska v obdobju 2014-2020. V projekt, ki nosi naslov Green exercise, so vključeni tudi partnerji iz Porabja – občini Dolnji Senik in Sakalovci ter Razvojna agencija slovenska krajina.
Čezmejni projekt je namenjen predvsem razvoju kolesarskega turizma in je vreden nekaj več kot milijon evrov. Kot je Silvi Eory povedala direktorica Razvojne agencije Andreja Kovač, bodo predvidoma do junija prihodnje leto postavili parke z otroškimi igrišči in fitness napravami predvsem za kolesarje in adrenalinski park v Sakalovcih. Cilj je povečati prepoznavnost in privabiti turiste tako v Porabje kot na Goričko, kjer bodo postavili hotel za kolesarje.
In zakaj je bil v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija Madžarska 2014 – 2020 doslej potrjen zgolj en projekt? Kot pravi direktorica pristojnega urada Nina Seljak, je šlo predvsem za administrativne ovire. Kaj to pomeni in kako bo s potrjevanji drugih projektov, skupaj je sicer na voljo 13 milijonov evrov, pa lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Ustavili sem se tudi v Križu pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju tržaškega primorja, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska ribiška in pomorska zgodovina. Muzej je vsekakor vreden ogleda, pravi Mirjam Muženič, ki se je o muzeju med drugim pogovarjala s pobudnikom Frankom Košuto.
Pridružite se nam na potovanju z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O učenju slovenščine, zadregah z učbeniki in kulturnem turizmu v Varaždinu, o projektu Green exercise in kolesarskem turizmu v Porabju, o Ribiškem muzeju v Trstu pri Križu in o vlogi Andreja Kokota in Fabjana Hafnerja v slovenski literaturi
Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pomembnih literatov; pesnika Andreja Kokota, ki bi letos praznoval 80.rojstni dan, in pred kratkim umrlega pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja, ki bi dopolnil 50 let. Njima je bilo posvečeno letošnje pisateljsko srečanje na Obirskem pri Železni Kapli.
Pisateljska srečanja na Obirskem so se začela okoli leta 1975 na pobudo Valentina Polanška, takrat predsednika Slovenske prosvetne zveze, in Andreja Kokota, tajnika zveze. Najprej so bila namenjena druženju manjšinskih pisateljev srednjeevropskih držav, tokratni gost Jurij Koch, lužiškosrbski pisatelj pa je sodeloval že na prvem druženju.
Po letu 1985 je nastopila kriza, nato so nekaj let pisateljska srečanja potekala v Celovcu in zamrla, se danes spominja Avguštin Brumnik, predsednik SPD Valentin Polanšek in podpredsednik SPZ. Pred nekaj leti je druženje, nekoliko spremenjeno, obudila tedanja predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Anita Hudl. Po njeni smrti je vodenje društva prevzel Niko Kupper in letos so se odločili obuditi spomin in se pokloniti dvema pomembnima slovenskima koroškima literatoma Andreju Kokotu in Fabjanu Hafnerju.
Kdo sta bila, so na srečanju v svojih zelo osebnih referatih pripovedovali lužiškosrbski pisatelj Jurij Koch, tržaški literat in nekdanji tajnik DSP in nekdanji predsednik slovenskega centra PEN Marko Kravos, profesor slovenske književnosti in kulturolog dr. Andrej Leben in slavist, urednik literarne revije Rastje Miha Vrbinc.
Andreja Kokota, pesnika in zelo dejavnega kulturnega delavca, se dobro spominja tudi Avguštin Brumnik. V koroških vaseh, tudi na Obirskem, so namreč prav po njegovi zaslugi v 50, 60 letih 20. stoletja lahko gledali slovenske filme, ki jih je predvajal v kulturnih dvoranah in gostilnah.
“Elektriko smo na Obirskem dobili leta 1958, prej so bile še petrolejke, in za nas na vasi je bilo videti slovenski film doživetje. Zbrala se je vsa vas in gledali smo vse slovenske filme od Cvetja v jeseni do Vesne. Bilo je pravo doživetje, saj je bila televizija še neznana, nihče je še ni imel, in predvajanje slovenskih filmov je bila dejansko kulturna prireditev.”
Poleg predvajanja slovenskih filmov po Koroškem je Andrej Kokot, ki je bil tudi urednik Slovenskega vestnika, pripravljal tudi literarne večere in različna branja, se spominja Avguštin Brumnik.
Tesne vezi s koroškimi slovenskimi literati ima tudi tržaški slovenski pesnik, prevajalec, publicist Marko Kravos:
“Res so te razdalje, sedem hribov je vmes in sedem voda, ampak vendarle smo na teh robovih nekako kot koža, ki pokriva organizem. V smislu odgovornosti do identitete in slovenskega osebka smo si res bližnji. Tako na Tržaškem kot na Koroškem je bilo čutiti to praznino oziroma neodzivnost, nesprejetje v osrednjem slovenskem prostoru.”
In verjetno je prav zato še toliko bolj obstajala potreba, da vsak ohranja svojo navezanost na prostor, na tradicijo, ugotavlja Marko Kravos:
“Korošci so rili globoko v teh globačah in bregovih in so imeli zelo trde in trdne korenine, ki so jih včasih morda napeljevale na elegično, trpko pozicijo v svetu in so se težko nasmejali. Tudi v literaturi.”
Primorci so, je prepričan Kravos, drugače dojemali svojo tradicijo in funkcijo. Svojo vlogo so nadgrajevali z radoživostjo, igrivostjo in humorjem. Oba tako Andrej Kokot kot Fabjan Hafner, s katerima je Marko Kravos vrsto let sodeloval, sta bila, po njegovem, izrazito samosvoja književnika.
Doktor Andrej Leben z graške univerze Andreja Kokota opisuje kot zadržanega, tihega, prijetnega in vedno nasmejanega človeka, z izjemno notranjo energijo, ki mu jo na prvi pogled ne bi pripisovali:
“Bil je med tistimi koroškimi slovenskimi pesniki, ki se je skozi svoj celotni opus vedno zavzemal za pravice jezika, ki ga je govoril že kot otrok, ki je bil zaničevan…”
V poeziji Andreja Kokota se, pojasnjuje dr. Leben, čuti upor proti razmeram, kakršne so bile v njegovem okolju, ko je večinski narod zaničeval slovensko kulturo in jezik. Skozi poezijo pa se čuti tudi izkušnja pregnanca, saj je bil kot 5 letni otrok med rojaki, ki so morali leta 1942 zapustiti domove. Več kot 50 let pa je trajalo, da je svoje spomine izlil tudi na papir in izkušnjo opisal v romanu z naslovom “Ko zori spomin” leta 1999 prevedenem tudi v nemščino pod naslovom Das Kind, das Ich war.
Andrej Leben se spominja tudi Fabjana Hafnerja. Predstavljal je vez med jezikoma, v zgodovino pa se je zapisal tudi prevajalec najpomembnejših sodobnih pesnic in pesnikov:
“Prevod je seveda več kot samo prevod besedila. Prevajalec mu da pečat in zato je vsak prevod nenadomestljiv in umetniško delo.”
V drugem delu pisateljskega srečanja na Obirskem so se tokrat poklonili prav Fabjanu Hafnerju. Branje njegovih pesmi in nastop tria Sonus je potekal pod naslovom: “Moja beseda je edinstvena in minljiva, kot vse…”
V oddaji tokrat gostimo rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, predstavnico slovenske narodne skupnosti v varaždinski županji, zaslužno, da za pouk slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Z letošnjim odzivom učencev je zadovoljna, saj se bo slovenščino v 12 osnovnih šolah pod vodstvom učiteljic iz Slovenije učilo več kot 170 učenk in učencev. Prav tako je spodbudno tudi zanimanje za slovenščino na drugi varaždinski gimnaziji, kjer je k pouku prijavljenih 50 dijakov, že drugo leto pa je pouk organiziran tudi na srednji šoli v Čakovcu.
Zanimanje se torej povečuje, težave imajo z učbeniki, opozarja sogovornica, saj slovenska narodna skupnost na Hrvaškem v njih sploh ni omenjena, kar je nesprejemljivo. Zato učiteljice, ki poučujejo slovenščino na območju Varaždina, tudi pri tem opravljajo pionirsko delo.
Ker gre za zgodovinsko povezano obmejno območje, so vezi med ljudmi z obeh strani meje tesne vezi, odnosi pa dobri. To bi radi nadgradili z razvojem kulturnega turizma. S čezmejnim projektom so se prijavili tudi na razpis evropskega teritorialnega sklada v okviru sodelovanja Interreg Slovenija Hrvaška 2014 – 2020, vendar morajo projekt dopolniti, pojasnjuje Barbara Antolič Vupora.
V počastitev Dneva evropskega sodelovanja so na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko slavnostno podpisali pogodbo za izvajanje edinega projekta, ki je bil odobren v okviru prvega roka za oddajo prijav v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Madžarska v obdobju 2014-2020. V projekt, ki nosi naslov Green exercise, so vključeni tudi partnerji iz Porabja – občini Dolnji Senik in Sakalovci ter Razvojna agencija slovenska krajina.
Čezmejni projekt je namenjen predvsem razvoju kolesarskega turizma in je vreden nekaj več kot milijon evrov. Kot je Silvi Eory povedala direktorica Razvojne agencije Andreja Kovač, bodo predvidoma do junija prihodnje leto postavili parke z otroškimi igrišči in fitness napravami predvsem za kolesarje in adrenalinski park v Sakalovcih. Cilj je povečati prepoznavnost in privabiti turiste tako v Porabje kot na Goričko, kjer bodo postavili hotel za kolesarje.
In zakaj je bil v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija Madžarska 2014 – 2020 doslej potrjen zgolj en projekt? Kot pravi direktorica pristojnega urada Nina Seljak, je šlo predvsem za administrativne ovire. Kaj to pomeni in kako bo s potrjevanji drugih projektov, skupaj je sicer na voljo 13 milijonov evrov, pa lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Ustavili sem se tudi v Križu pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju tržaškega primorja, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska ribiška in pomorska zgodovina. Muzej je vsekakor vreden ogleda, pravi Mirjam Muženič, ki se je o muzeju med drugim pogovarjala s pobudnikom Frankom Košuto.
Pridružite se nam na potovanju z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov