Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novi poslanci in stare težave, SSG Trst še vpisuje abonmanje, na Reki začetek praznovanj ob 70-letnici Bazovice, pogled v Porabje, kakršno je bilo
Rojaki iz Avstrije so 18.1.2017 dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Razlog, da je komisija na svoji drugi redni seji v tem mandatu – poleg tega je imela še 7 nujnih sej – razpravljala prav o rojakih z avstrijske Koroške in s Štajerske, je bil lanski obisk članov komisije na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje predsednik komisije, poslanec Desusa Ivan Hršak, prepričan, da je bila razprava tudi zaradi predstavnikov različnih ministrstev, utemeljena.
Udeležba pristojnih z ministrstev je bila res številčna, pojasnil ni manjkalo, konkretnih rešitev pa tudi rojaki iz Avstrije verjetno niso pričakovali, saj gre večinoma za težave, na katere opozarjajo že več let.
Kaj pa je trenutno najbolj pereča težava koroških Slovencev? Predsednik sosveta slovenske narode skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, župan Globasnice in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, je prepričan, da je največji problem financiranje Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev.
“Tu je nujno potrebno, da dosežemo spremembo zakona o pospeševanju tiska, tako da bo končno avstrijska stran zagotovila financiranje Novic in drugih dvojezičnih časopisov oziroma dnevnikov.”
Rojaki z avstrijske Koroške si namreč želijo, da bi uveljavljeni avstrijski časniki imeli dvojezične strani ali priloge in to ne samo na dvojezičnem območju avstrijske Koroške, pojasnjuje Sadovnik. Avstrijska stran kaže pripravljenost za spremembe, zato je prepričan, da bi bil lahko zakon sprejet še letos, saj bodo prihodnje leto državnozborske volitve.
Optimističen je tudi Nanti Olip, vodja Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je skupaj z Zvezo slovenskih organizacij izdajatelj Novic. Kakšne so trenutne razmere? Poslovno leto 2016 je za nami, pravi, Olip, ostalo je še nekaj dolga, ob tem pa smo odločno opozarjali avstrijsko stran, da mora povečati sredstva za Novice.
“Za kakovosten tednik, kot so Novice, rabimo letno 250.000 evrov podpore, ki bi jo morala dati Republika Avstrija. Zdaj imamo razmerje 90 % Slovenija 10 %Avstrija. To je treba obrniti v nasprotno smer, za kar je pristojna Avstrija.”
Tudi Nanti Olip pričakuje sistemsko rešitev v zakonu o pospeševanju tiska, kjer morajo vsi – tako predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem kot predstavniki Slovenije – delovati jasno in usklajeno, s konkretnimi številkami.
“Mi od Republike Avstrije pričakujemo 250.000 evrov letno, vezano na indeks (inflacijo). To je sistemska rešitev, ki dolgoročno zagotovi obstoj tega medija.”
Kako pa je z denarjem za Novice v tem vmesnem obdobju? Kot pojasnjuje Olip bi z denarjem iz slovenskega proračuna, predlog obravnava Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, lahko Novice izhajale do jeseni letos, do takrat pa upajo, da pridejo bliže sistemski rešitvi.
Ena od perečih težav je bila vrsto let tudi slovenska glasbena šola, ki je julija 2015 postala sestavni del Koroške glasbene šole. Društvo, pod okriljem katerega je v preteklosti delovala slovenska glasbena šola, bi tako lahko ukinili, toda vnovič se je zapletlo. Pristojne davčne službe so namreč ugotovile, da bi moralo društvo plačati takoimenovani komunalni davek. Predsednik društva Božo Hartmann o konkretnih zneskih noče govoriti, pojasnjuje pa:
“Mi tega 30 let nismo plačevali, čeprav so pristojni vsako leto pregledali naše finance in nas na to obveznost niso nikoli opozorili. Zdaj bi morali plačati za zadnjih pet let, saj je ostalo zastaralo, in to je kar lepa vsota. Zadeva je zdaj na ustavnem sodišču in upam, da bomo to rešili… To je ena večjih klofut, ki smo jih dobili, toda sem optimist, da bomo to rešili.”
Nekaj dolga je tudi posledica zamud pri izplačilih podpor, dodaja Hartmann, prepričan, da bodo tudi to uspešno rešili. Optimist ostaja tudi glede dodatnih učnih enote slovenske glasbene šole, ki je julija 2015 postala sestavni del Glasbene šole dežele Koroške. Takratni dogovor je bil, da bo imela slovenska glasbena šola 400 učnih enot, zaradi varčevanja pa jih ima trenutno 280.
Manj optimističen kot Božo Hartmann je predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, ki ga skrbi za usodo slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Podatki namreč kažejo, da se število govorcev slovenskega jezika, kljub povečanemu vpisu v dvojezične ljudske šole, zmanjšuje.
“Če se 45% otrok vpiše k dvojezičnemu ali slovenskemu pouku, to ne pomeni, da jih toliko tudi doma govori slovensko, ampak zgolj 5%. Ključno je še, da je ob koncu šole spet zgolj 5 % učencev takšnih, ki znajo slovensko.”
Za dobro znanje jezika je, ugotavljajo strokovnjaki, nujno najmanj osem let neprekinjenega učenja jezika, kar pa je na avstrijskem Koroškem težko doseči, saj osnovna šola traja le 4 leta, na Slovensko gimnazijo pa se ne vpišejo vsi učenci, opozarja Hribar. Težave imajo tudi zaradi različnega znanja slovenskega jezika in pomanjkanja usposobljenih učiteljev. Dodatna težava sta še različna sistema izobraževanja učiteljev, zato učitelji iz Slovenije ne morejo poučevati na avstrijskem Koroškem.
“Zaradi vsega tega rabimo dodatno pomoč, te pa ni brez dodatnega denarja.”
Pa bi lahko pri tem pomagali rojaki, ki so se na avstrijsko Koroško preselili iz Slovenije? Težko, odgovarja Gabriel Hribar. Delovni migranti pridejo zelo nesamozavestni, otroke vpišejo k dvojezičnemu pouku, vendar ostajajo skriti.
“So zelo skriti in skromni glede slovenščine. Po naših izkušnjah se ne želijo izpostavljati, tako da nam to trenutno ne omogoča razvoja.”
Ena od težav, ki pestijo koroške Slovence že vrsto let so tudi prostori za delovanje njihovih društev in slovenski kulturni domovi, nujno potrebni obnove. Po besedah Avguština Brumnika, podpredsednika Zveze slovenskih organizacij in predsednika Slovenske prosvetne zveze, je obnova v večini primerov breme za občine, čeprav bi morala pri tem pomagati predvsem dežela Koroška. Ta pa trenutno tudi ni v zavidljivem finančnem položaju, pravi Brumnik.
Dodatne težave je zdaj povzročila še racionalizacija in zapiranje poslovalnic Posojilnice Bank, ki so svoje prostore dajale kulturnim društvom. Nekatera društva so prostore odkupila, za to najela posojila in to se zdaj odraža tudi na kulturnih programih.
Ob vsem na kar so opozorili rojaki iz Avstrije so članice in člani državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu na koncu brez glasu proti sprejeli tri sklepe, s katerimi so med drugim podprli prizadevanja rojakov v Avstriji za njihov obstoj in razvoj, vlado pa pozvali naj stalno opozarja Republiko Avstrijo na dosledno uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe. Komisija tudi poziva vladne predstavnike, naj nadaljujejo ustaljeno prakso in se pred srečanji z avstrijskimi sogovorniki posvetujejo s predstavniki rojakov v Avstriji, vladi pa predlaga, naj preuči vse možnosti za skupne projekte avstrijske Koroške in Štajerske ter Slovenije za črpanje evropskih sredstev.
Poslanka Nove Slovenije, nekdanja ministrica, Ljudmila Novak, pa je v razpravi ugotovila, de se poslanke in poslanci menjajo, težave rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem pa obstajajo bolj ali manj iste.
In sama komisija? Ali lahko zdaj podobno sejo pričakujejo tudi rojaki s Tržaškega, ki so jih člani komisije prav tako obiskali lani? Predsednik Ivan Hršak pojasnjuje, da bodo zdaj predvsem nadaljevali z obiski rojakov v sosednjih državah. Tako se bodo odpravili še na obisk k rojakom na Hrvaškem in morda bodo nato vnovič sklicali sejo komisije.
Društvo Bazovica na Reki praznuje letos sedemdeset let delovanja. Ustanoviteljica (1947), primorska učiteljica Zora Ausec je s svojim z zavednim in neutrudnim delovanjem poskrbela za njegov razvoj: jeseni leta 1950 je na osnovni šoli Matteotti na Reki uspela uresničiti pobudo za pouk v slovenščini, ki je žal potekal le tri šolska leta, a društvu zagotovil jedro članstva, zvestega do danes. Tega leta so rojaki v uporabo dobili tudi vilo z vrtom, ki je kot Slovenski dom postala njihovo osrednje zbirališče ter omogočila razvejano dejavnost. Sedem desetletij so jo nadaljevali in tkali številni rojaki, v zgodovino društva pa je posebej zapisan legendarni vodja dramske skupine, lani preminuli Alojz Usenik, poroča Marjana Mirković.
V jubilejno leto Bazovica vstopa z živahnim delovanjem devetih skupin (MePZ, planinska, folklorna, plesna, fotografska, dramska, glasbena, likovna, mladinska), najštevilčnejša med njimi, planinska skupina, pa tudi praznuje – desetletje in pol uspešne dejavnosti.
V počastitev pomembnih jubilejev se bo vse leto zvrstilo več prireditev, ob koncu leta jih bo sklenila razstava, na kateri bo Bazovica svoje dolgoletno delovanje predstavila širši javnosti. Prvi dogodek je potekal 21.1.2017, z razstavo Med morjem in gorami v organizaciji domače planinske skupine.
Predsednik društva Bazovica Zvonimir Stipetić, ki je pozdravil udeležence, je v svojem nagovoru izrazil posebno zadovoljstvo zaradi širokega in uspešnega sodelovanja planinske skupine, tudi s krovnima organizacijama planincev v Sloveniji in na Hrvaškem.
V imenu Hrvaške planinske zveze je društvu in planinski skupini čestital član izvršnega odbora Igor Eterović, glavni tajnik planinskega društva Opatija, ki je opozoril na sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije in to na številnih področjih; od urejanja uradnega glasila do dela z mladimi, povezovanja vodnikov itd.:
“In resnično smot dobri prijatelji, ki ne poznajo meja. Menim, da planinci najbolje dokazujejo, da meje med nami ni, je ni bilo in prizadevali si bomo, da je tudi v prihodnje ne bo. Menim, da tega ne more spremeniti nobena politična oblast ali meja.”
Značilnost delovanja planinske skupine Bazovice je povezovanje in številni člani tudi drugih reških društev se redno udeležujejo izletov in tudi različnih dogodkov v Slovenskem domu. Da se člani planinske skupine radi vključijo tudi v druge dejavnosti Slovenskega doma Bazovica, pa dodaja eden izmed osrednjih članov društva Milan Grlica, iz družine, tesno povezane z razvojem Bazovice nasploh.
Razstava Med morjem in gorami bo v Bazovici na ogled do 3. februarja, zatem pa se bo selila v Ilirsko Bistrico, v počastitev 110. obletnice tamkajšnjega planinskega društva Snežnik. V njegovem članstvu so tudi planinci Bazovice, zato bodo oba jubileja maja praznovali skupaj: s pohodom po delu poti prijateljstva med Snežnikom in Snježnikom ter na skupni osrednji prireditvi na Sviščakih.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so v zadnji sezoni doslej prodali 3 tisoč 155 abonmajev. Številka pa še ni zaključena, zagotavljajo v upravi, saj je tako v Trstu kot tudi v Gorici še vedno možno vpisati Mali abonma, ki bo število še povečal, poroča Mirjam Muženič.
In kaj so najnovejše stvaritve osrednje slovenske kulturne hiše na Tržaškem? O tem se med drugim pogovarjamo z igralcem Danijelom Danom Malalanom – Ferdinandom Havličkom v dvojezični komediji o zapletih pri prestopanju meja z naslovom Sem ter tja.
Tržačani so obudili tudi zgodbo priljubljene habsburške cesarice Elizabete. Slovenska praizvedba besedila Elizabeta, posledni dan cesarice, sledi italijanski izvirni različici iz leta 2010. Takrat, v tržaškem gledališču Contrada in tudi tokrat je to poseben izziv za izkušeno tržaško igralko Niklo Petruško Panizon.
V abonmaju Zlata ribica svojemu najmlajšemu občinstvu SSG Trst ponuja predstavo po Andersenovi pravljici Kdo je sešil cesarju nova oblačila, ki pa v ospredje ne postavlja prevzetnega cesarja in njegovo samoljubje, temveč zgodbo dveh sleparjev, ki cesarja zavedeta. Gre za avtorski projekt Tadeja Piška.
Predstavniki igralskega ansambla so na večeru v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu potarnali nad nekaterimi težavami v gledališki hiši in s prstom pokazali na sedanje umetniško in upravno vodstvo. Umetniški koordinator Eduard Miller je tako na seznamu izginulih, saj ga v Trstu skorajda ne vidijo več. Pomanjkljiv je tudi dialog z upravo. Prav to soočenje je v javnost prineslo podatek, da si je minulo sezono v Trstu in Gorici domače produkcije in gostujoče predstave ogledalo nekaj manj kot 37 tisoč slovenskih in italijanskih ljubiteljev gledališča.
Odpravili smo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorili na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave
Ljubiteljskega fotografa Mihálya Ropoša v Porabju poznajo vsi. Njegova razpoznavna znaka sta vedno nasmejani obraz in fotoaparat v roki. Pred kratkim je v domači vasi Ritkarovici razstavil svoje fotografije, ki so nastale v zadnjih šestdesetih letih. Prisluhnite portretu, ki ga je pripravila Silva Eöry in si oglejte nekaj njegovih fotografij.
Prisluhnite rojakom!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Novi poslanci in stare težave, SSG Trst še vpisuje abonmanje, na Reki začetek praznovanj ob 70-letnici Bazovice, pogled v Porabje, kakršno je bilo
Rojaki iz Avstrije so 18.1.2017 dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Razlog, da je komisija na svoji drugi redni seji v tem mandatu – poleg tega je imela še 7 nujnih sej – razpravljala prav o rojakih z avstrijske Koroške in s Štajerske, je bil lanski obisk članov komisije na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje predsednik komisije, poslanec Desusa Ivan Hršak, prepričan, da je bila razprava tudi zaradi predstavnikov različnih ministrstev, utemeljena.
Udeležba pristojnih z ministrstev je bila res številčna, pojasnil ni manjkalo, konkretnih rešitev pa tudi rojaki iz Avstrije verjetno niso pričakovali, saj gre večinoma za težave, na katere opozarjajo že več let.
Kaj pa je trenutno najbolj pereča težava koroških Slovencev? Predsednik sosveta slovenske narode skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, župan Globasnice in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, je prepričan, da je največji problem financiranje Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev.
“Tu je nujno potrebno, da dosežemo spremembo zakona o pospeševanju tiska, tako da bo končno avstrijska stran zagotovila financiranje Novic in drugih dvojezičnih časopisov oziroma dnevnikov.”
Rojaki z avstrijske Koroške si namreč želijo, da bi uveljavljeni avstrijski časniki imeli dvojezične strani ali priloge in to ne samo na dvojezičnem območju avstrijske Koroške, pojasnjuje Sadovnik. Avstrijska stran kaže pripravljenost za spremembe, zato je prepričan, da bi bil lahko zakon sprejet še letos, saj bodo prihodnje leto državnozborske volitve.
Optimističen je tudi Nanti Olip, vodja Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je skupaj z Zvezo slovenskih organizacij izdajatelj Novic. Kakšne so trenutne razmere? Poslovno leto 2016 je za nami, pravi, Olip, ostalo je še nekaj dolga, ob tem pa smo odločno opozarjali avstrijsko stran, da mora povečati sredstva za Novice.
“Za kakovosten tednik, kot so Novice, rabimo letno 250.000 evrov podpore, ki bi jo morala dati Republika Avstrija. Zdaj imamo razmerje 90 % Slovenija 10 %Avstrija. To je treba obrniti v nasprotno smer, za kar je pristojna Avstrija.”
Tudi Nanti Olip pričakuje sistemsko rešitev v zakonu o pospeševanju tiska, kjer morajo vsi – tako predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem kot predstavniki Slovenije – delovati jasno in usklajeno, s konkretnimi številkami.
“Mi od Republike Avstrije pričakujemo 250.000 evrov letno, vezano na indeks (inflacijo). To je sistemska rešitev, ki dolgoročno zagotovi obstoj tega medija.”
Kako pa je z denarjem za Novice v tem vmesnem obdobju? Kot pojasnjuje Olip bi z denarjem iz slovenskega proračuna, predlog obravnava Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, lahko Novice izhajale do jeseni letos, do takrat pa upajo, da pridejo bliže sistemski rešitvi.
Ena od perečih težav je bila vrsto let tudi slovenska glasbena šola, ki je julija 2015 postala sestavni del Koroške glasbene šole. Društvo, pod okriljem katerega je v preteklosti delovala slovenska glasbena šola, bi tako lahko ukinili, toda vnovič se je zapletlo. Pristojne davčne službe so namreč ugotovile, da bi moralo društvo plačati takoimenovani komunalni davek. Predsednik društva Božo Hartmann o konkretnih zneskih noče govoriti, pojasnjuje pa:
“Mi tega 30 let nismo plačevali, čeprav so pristojni vsako leto pregledali naše finance in nas na to obveznost niso nikoli opozorili. Zdaj bi morali plačati za zadnjih pet let, saj je ostalo zastaralo, in to je kar lepa vsota. Zadeva je zdaj na ustavnem sodišču in upam, da bomo to rešili… To je ena večjih klofut, ki smo jih dobili, toda sem optimist, da bomo to rešili.”
Nekaj dolga je tudi posledica zamud pri izplačilih podpor, dodaja Hartmann, prepričan, da bodo tudi to uspešno rešili. Optimist ostaja tudi glede dodatnih učnih enote slovenske glasbene šole, ki je julija 2015 postala sestavni del Glasbene šole dežele Koroške. Takratni dogovor je bil, da bo imela slovenska glasbena šola 400 učnih enot, zaradi varčevanja pa jih ima trenutno 280.
Manj optimističen kot Božo Hartmann je predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, ki ga skrbi za usodo slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Podatki namreč kažejo, da se število govorcev slovenskega jezika, kljub povečanemu vpisu v dvojezične ljudske šole, zmanjšuje.
“Če se 45% otrok vpiše k dvojezičnemu ali slovenskemu pouku, to ne pomeni, da jih toliko tudi doma govori slovensko, ampak zgolj 5%. Ključno je še, da je ob koncu šole spet zgolj 5 % učencev takšnih, ki znajo slovensko.”
Za dobro znanje jezika je, ugotavljajo strokovnjaki, nujno najmanj osem let neprekinjenega učenja jezika, kar pa je na avstrijskem Koroškem težko doseči, saj osnovna šola traja le 4 leta, na Slovensko gimnazijo pa se ne vpišejo vsi učenci, opozarja Hribar. Težave imajo tudi zaradi različnega znanja slovenskega jezika in pomanjkanja usposobljenih učiteljev. Dodatna težava sta še različna sistema izobraževanja učiteljev, zato učitelji iz Slovenije ne morejo poučevati na avstrijskem Koroškem.
“Zaradi vsega tega rabimo dodatno pomoč, te pa ni brez dodatnega denarja.”
Pa bi lahko pri tem pomagali rojaki, ki so se na avstrijsko Koroško preselili iz Slovenije? Težko, odgovarja Gabriel Hribar. Delovni migranti pridejo zelo nesamozavestni, otroke vpišejo k dvojezičnemu pouku, vendar ostajajo skriti.
“So zelo skriti in skromni glede slovenščine. Po naših izkušnjah se ne želijo izpostavljati, tako da nam to trenutno ne omogoča razvoja.”
Ena od težav, ki pestijo koroške Slovence že vrsto let so tudi prostori za delovanje njihovih društev in slovenski kulturni domovi, nujno potrebni obnove. Po besedah Avguština Brumnika, podpredsednika Zveze slovenskih organizacij in predsednika Slovenske prosvetne zveze, je obnova v večini primerov breme za občine, čeprav bi morala pri tem pomagati predvsem dežela Koroška. Ta pa trenutno tudi ni v zavidljivem finančnem položaju, pravi Brumnik.
Dodatne težave je zdaj povzročila še racionalizacija in zapiranje poslovalnic Posojilnice Bank, ki so svoje prostore dajale kulturnim društvom. Nekatera društva so prostore odkupila, za to najela posojila in to se zdaj odraža tudi na kulturnih programih.
Ob vsem na kar so opozorili rojaki iz Avstrije so članice in člani državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu na koncu brez glasu proti sprejeli tri sklepe, s katerimi so med drugim podprli prizadevanja rojakov v Avstriji za njihov obstoj in razvoj, vlado pa pozvali naj stalno opozarja Republiko Avstrijo na dosledno uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe. Komisija tudi poziva vladne predstavnike, naj nadaljujejo ustaljeno prakso in se pred srečanji z avstrijskimi sogovorniki posvetujejo s predstavniki rojakov v Avstriji, vladi pa predlaga, naj preuči vse možnosti za skupne projekte avstrijske Koroške in Štajerske ter Slovenije za črpanje evropskih sredstev.
Poslanka Nove Slovenije, nekdanja ministrica, Ljudmila Novak, pa je v razpravi ugotovila, de se poslanke in poslanci menjajo, težave rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem pa obstajajo bolj ali manj iste.
In sama komisija? Ali lahko zdaj podobno sejo pričakujejo tudi rojaki s Tržaškega, ki so jih člani komisije prav tako obiskali lani? Predsednik Ivan Hršak pojasnjuje, da bodo zdaj predvsem nadaljevali z obiski rojakov v sosednjih državah. Tako se bodo odpravili še na obisk k rojakom na Hrvaškem in morda bodo nato vnovič sklicali sejo komisije.
Društvo Bazovica na Reki praznuje letos sedemdeset let delovanja. Ustanoviteljica (1947), primorska učiteljica Zora Ausec je s svojim z zavednim in neutrudnim delovanjem poskrbela za njegov razvoj: jeseni leta 1950 je na osnovni šoli Matteotti na Reki uspela uresničiti pobudo za pouk v slovenščini, ki je žal potekal le tri šolska leta, a društvu zagotovil jedro članstva, zvestega do danes. Tega leta so rojaki v uporabo dobili tudi vilo z vrtom, ki je kot Slovenski dom postala njihovo osrednje zbirališče ter omogočila razvejano dejavnost. Sedem desetletij so jo nadaljevali in tkali številni rojaki, v zgodovino društva pa je posebej zapisan legendarni vodja dramske skupine, lani preminuli Alojz Usenik, poroča Marjana Mirković.
V jubilejno leto Bazovica vstopa z živahnim delovanjem devetih skupin (MePZ, planinska, folklorna, plesna, fotografska, dramska, glasbena, likovna, mladinska), najštevilčnejša med njimi, planinska skupina, pa tudi praznuje – desetletje in pol uspešne dejavnosti.
V počastitev pomembnih jubilejev se bo vse leto zvrstilo več prireditev, ob koncu leta jih bo sklenila razstava, na kateri bo Bazovica svoje dolgoletno delovanje predstavila širši javnosti. Prvi dogodek je potekal 21.1.2017, z razstavo Med morjem in gorami v organizaciji domače planinske skupine.
Predsednik društva Bazovica Zvonimir Stipetić, ki je pozdravil udeležence, je v svojem nagovoru izrazil posebno zadovoljstvo zaradi širokega in uspešnega sodelovanja planinske skupine, tudi s krovnima organizacijama planincev v Sloveniji in na Hrvaškem.
V imenu Hrvaške planinske zveze je društvu in planinski skupini čestital član izvršnega odbora Igor Eterović, glavni tajnik planinskega društva Opatija, ki je opozoril na sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije in to na številnih področjih; od urejanja uradnega glasila do dela z mladimi, povezovanja vodnikov itd.:
“In resnično smot dobri prijatelji, ki ne poznajo meja. Menim, da planinci najbolje dokazujejo, da meje med nami ni, je ni bilo in prizadevali si bomo, da je tudi v prihodnje ne bo. Menim, da tega ne more spremeniti nobena politična oblast ali meja.”
Značilnost delovanja planinske skupine Bazovice je povezovanje in številni člani tudi drugih reških društev se redno udeležujejo izletov in tudi različnih dogodkov v Slovenskem domu. Da se člani planinske skupine radi vključijo tudi v druge dejavnosti Slovenskega doma Bazovica, pa dodaja eden izmed osrednjih članov društva Milan Grlica, iz družine, tesno povezane z razvojem Bazovice nasploh.
Razstava Med morjem in gorami bo v Bazovici na ogled do 3. februarja, zatem pa se bo selila v Ilirsko Bistrico, v počastitev 110. obletnice tamkajšnjega planinskega društva Snežnik. V njegovem članstvu so tudi planinci Bazovice, zato bodo oba jubileja maja praznovali skupaj: s pohodom po delu poti prijateljstva med Snežnikom in Snježnikom ter na skupni osrednji prireditvi na Sviščakih.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so v zadnji sezoni doslej prodali 3 tisoč 155 abonmajev. Številka pa še ni zaključena, zagotavljajo v upravi, saj je tako v Trstu kot tudi v Gorici še vedno možno vpisati Mali abonma, ki bo število še povečal, poroča Mirjam Muženič.
In kaj so najnovejše stvaritve osrednje slovenske kulturne hiše na Tržaškem? O tem se med drugim pogovarjamo z igralcem Danijelom Danom Malalanom – Ferdinandom Havličkom v dvojezični komediji o zapletih pri prestopanju meja z naslovom Sem ter tja.
Tržačani so obudili tudi zgodbo priljubljene habsburške cesarice Elizabete. Slovenska praizvedba besedila Elizabeta, posledni dan cesarice, sledi italijanski izvirni različici iz leta 2010. Takrat, v tržaškem gledališču Contrada in tudi tokrat je to poseben izziv za izkušeno tržaško igralko Niklo Petruško Panizon.
V abonmaju Zlata ribica svojemu najmlajšemu občinstvu SSG Trst ponuja predstavo po Andersenovi pravljici Kdo je sešil cesarju nova oblačila, ki pa v ospredje ne postavlja prevzetnega cesarja in njegovo samoljubje, temveč zgodbo dveh sleparjev, ki cesarja zavedeta. Gre za avtorski projekt Tadeja Piška.
Predstavniki igralskega ansambla so na večeru v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu potarnali nad nekaterimi težavami v gledališki hiši in s prstom pokazali na sedanje umetniško in upravno vodstvo. Umetniški koordinator Eduard Miller je tako na seznamu izginulih, saj ga v Trstu skorajda ne vidijo več. Pomanjkljiv je tudi dialog z upravo. Prav to soočenje je v javnost prineslo podatek, da si je minulo sezono v Trstu in Gorici domače produkcije in gostujoče predstave ogledalo nekaj manj kot 37 tisoč slovenskih in italijanskih ljubiteljev gledališča.
Odpravili smo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorili na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave
Ljubiteljskega fotografa Mihálya Ropoša v Porabju poznajo vsi. Njegova razpoznavna znaka sta vedno nasmejani obraz in fotoaparat v roki. Pred kratkim je v domači vasi Ritkarovici razstavil svoje fotografije, ki so nastale v zadnjih šestdesetih letih. Prisluhnite portretu, ki ga je pripravila Silva Eöry in si oglejte nekaj njegovih fotografij.
Prisluhnite rojakom!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
