Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novi poslanci in stare težave, SSG Trst še vpisuje abonmanje, na Reki začetek praznovanj ob 70-letnici Bazovice, pogled v Porabje, kakršno je bilo
Rojaki iz Avstrije so 18.1.2017 dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Razlog, da je komisija na svoji drugi redni seji v tem mandatu – poleg tega je imela še 7 nujnih sej – razpravljala prav o rojakih z avstrijske Koroške in s Štajerske, je bil lanski obisk članov komisije na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje predsednik komisije, poslanec Desusa Ivan Hršak, prepričan, da je bila razprava tudi zaradi predstavnikov različnih ministrstev, utemeljena.
Udeležba pristojnih z ministrstev je bila res številčna, pojasnil ni manjkalo, konkretnih rešitev pa tudi rojaki iz Avstrije verjetno niso pričakovali, saj gre večinoma za težave, na katere opozarjajo že več let.
Kaj pa je trenutno najbolj pereča težava koroških Slovencev? Predsednik sosveta slovenske narode skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, župan Globasnice in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, je prepričan, da je največji problem financiranje Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev.
“Tu je nujno potrebno, da dosežemo spremembo zakona o pospeševanju tiska, tako da bo končno avstrijska stran zagotovila financiranje Novic in drugih dvojezičnih časopisov oziroma dnevnikov.”
Rojaki z avstrijske Koroške si namreč želijo, da bi uveljavljeni avstrijski časniki imeli dvojezične strani ali priloge in to ne samo na dvojezičnem območju avstrijske Koroške, pojasnjuje Sadovnik. Avstrijska stran kaže pripravljenost za spremembe, zato je prepričan, da bi bil lahko zakon sprejet še letos, saj bodo prihodnje leto državnozborske volitve.
Optimističen je tudi Nanti Olip, vodja Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je skupaj z Zvezo slovenskih organizacij izdajatelj Novic. Kakšne so trenutne razmere? Poslovno leto 2016 je za nami, pravi, Olip, ostalo je še nekaj dolga, ob tem pa smo odločno opozarjali avstrijsko stran, da mora povečati sredstva za Novice.
“Za kakovosten tednik, kot so Novice, rabimo letno 250.000 evrov podpore, ki bi jo morala dati Republika Avstrija. Zdaj imamo razmerje 90 % Slovenija 10 %Avstrija. To je treba obrniti v nasprotno smer, za kar je pristojna Avstrija.”
Tudi Nanti Olip pričakuje sistemsko rešitev v zakonu o pospeševanju tiska, kjer morajo vsi – tako predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem kot predstavniki Slovenije – delovati jasno in usklajeno, s konkretnimi številkami.
“Mi od Republike Avstrije pričakujemo 250.000 evrov letno, vezano na indeks (inflacijo). To je sistemska rešitev, ki dolgoročno zagotovi obstoj tega medija.”
Kako pa je z denarjem za Novice v tem vmesnem obdobju? Kot pojasnjuje Olip bi z denarjem iz slovenskega proračuna, predlog obravnava Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, lahko Novice izhajale do jeseni letos, do takrat pa upajo, da pridejo bliže sistemski rešitvi.
Ena od perečih težav je bila vrsto let tudi slovenska glasbena šola, ki je julija 2015 postala sestavni del Koroške glasbene šole. Društvo, pod okriljem katerega je v preteklosti delovala slovenska glasbena šola, bi tako lahko ukinili, toda vnovič se je zapletlo. Pristojne davčne službe so namreč ugotovile, da bi moralo društvo plačati takoimenovani komunalni davek. Predsednik društva Božo Hartmann o konkretnih zneskih noče govoriti, pojasnjuje pa:
“Mi tega 30 let nismo plačevali, čeprav so pristojni vsako leto pregledali naše finance in nas na to obveznost niso nikoli opozorili. Zdaj bi morali plačati za zadnjih pet let, saj je ostalo zastaralo, in to je kar lepa vsota. Zadeva je zdaj na ustavnem sodišču in upam, da bomo to rešili… To je ena večjih klofut, ki smo jih dobili, toda sem optimist, da bomo to rešili.”
Nekaj dolga je tudi posledica zamud pri izplačilih podpor, dodaja Hartmann, prepričan, da bodo tudi to uspešno rešili. Optimist ostaja tudi glede dodatnih učnih enote slovenske glasbene šole, ki je julija 2015 postala sestavni del Glasbene šole dežele Koroške. Takratni dogovor je bil, da bo imela slovenska glasbena šola 400 učnih enot, zaradi varčevanja pa jih ima trenutno 280.
Manj optimističen kot Božo Hartmann je predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, ki ga skrbi za usodo slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Podatki namreč kažejo, da se število govorcev slovenskega jezika, kljub povečanemu vpisu v dvojezične ljudske šole, zmanjšuje.
“Če se 45% otrok vpiše k dvojezičnemu ali slovenskemu pouku, to ne pomeni, da jih toliko tudi doma govori slovensko, ampak zgolj 5%. Ključno je še, da je ob koncu šole spet zgolj 5 % učencev takšnih, ki znajo slovensko.”
Za dobro znanje jezika je, ugotavljajo strokovnjaki, nujno najmanj osem let neprekinjenega učenja jezika, kar pa je na avstrijskem Koroškem težko doseči, saj osnovna šola traja le 4 leta, na Slovensko gimnazijo pa se ne vpišejo vsi učenci, opozarja Hribar. Težave imajo tudi zaradi različnega znanja slovenskega jezika in pomanjkanja usposobljenih učiteljev. Dodatna težava sta še različna sistema izobraževanja učiteljev, zato učitelji iz Slovenije ne morejo poučevati na avstrijskem Koroškem.
“Zaradi vsega tega rabimo dodatno pomoč, te pa ni brez dodatnega denarja.”
Pa bi lahko pri tem pomagali rojaki, ki so se na avstrijsko Koroško preselili iz Slovenije? Težko, odgovarja Gabriel Hribar. Delovni migranti pridejo zelo nesamozavestni, otroke vpišejo k dvojezičnemu pouku, vendar ostajajo skriti.
“So zelo skriti in skromni glede slovenščine. Po naših izkušnjah se ne želijo izpostavljati, tako da nam to trenutno ne omogoča razvoja.”
Ena od težav, ki pestijo koroške Slovence že vrsto let so tudi prostori za delovanje njihovih društev in slovenski kulturni domovi, nujno potrebni obnove. Po besedah Avguština Brumnika, podpredsednika Zveze slovenskih organizacij in predsednika Slovenske prosvetne zveze, je obnova v večini primerov breme za občine, čeprav bi morala pri tem pomagati predvsem dežela Koroška. Ta pa trenutno tudi ni v zavidljivem finančnem položaju, pravi Brumnik.
Dodatne težave je zdaj povzročila še racionalizacija in zapiranje poslovalnic Posojilnice Bank, ki so svoje prostore dajale kulturnim društvom. Nekatera društva so prostore odkupila, za to najela posojila in to se zdaj odraža tudi na kulturnih programih.
Ob vsem na kar so opozorili rojaki iz Avstrije so članice in člani državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu na koncu brez glasu proti sprejeli tri sklepe, s katerimi so med drugim podprli prizadevanja rojakov v Avstriji za njihov obstoj in razvoj, vlado pa pozvali naj stalno opozarja Republiko Avstrijo na dosledno uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe. Komisija tudi poziva vladne predstavnike, naj nadaljujejo ustaljeno prakso in se pred srečanji z avstrijskimi sogovorniki posvetujejo s predstavniki rojakov v Avstriji, vladi pa predlaga, naj preuči vse možnosti za skupne projekte avstrijske Koroške in Štajerske ter Slovenije za črpanje evropskih sredstev.
Poslanka Nove Slovenije, nekdanja ministrica, Ljudmila Novak, pa je v razpravi ugotovila, de se poslanke in poslanci menjajo, težave rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem pa obstajajo bolj ali manj iste.
In sama komisija? Ali lahko zdaj podobno sejo pričakujejo tudi rojaki s Tržaškega, ki so jih člani komisije prav tako obiskali lani? Predsednik Ivan Hršak pojasnjuje, da bodo zdaj predvsem nadaljevali z obiski rojakov v sosednjih državah. Tako se bodo odpravili še na obisk k rojakom na Hrvaškem in morda bodo nato vnovič sklicali sejo komisije.
Društvo Bazovica na Reki praznuje letos sedemdeset let delovanja. Ustanoviteljica (1947), primorska učiteljica Zora Ausec je s svojim z zavednim in neutrudnim delovanjem poskrbela za njegov razvoj: jeseni leta 1950 je na osnovni šoli Matteotti na Reki uspela uresničiti pobudo za pouk v slovenščini, ki je žal potekal le tri šolska leta, a društvu zagotovil jedro članstva, zvestega do danes. Tega leta so rojaki v uporabo dobili tudi vilo z vrtom, ki je kot Slovenski dom postala njihovo osrednje zbirališče ter omogočila razvejano dejavnost. Sedem desetletij so jo nadaljevali in tkali številni rojaki, v zgodovino društva pa je posebej zapisan legendarni vodja dramske skupine, lani preminuli Alojz Usenik, poroča Marjana Mirković.
V jubilejno leto Bazovica vstopa z živahnim delovanjem devetih skupin (MePZ, planinska, folklorna, plesna, fotografska, dramska, glasbena, likovna, mladinska), najštevilčnejša med njimi, planinska skupina, pa tudi praznuje – desetletje in pol uspešne dejavnosti.
V počastitev pomembnih jubilejev se bo vse leto zvrstilo več prireditev, ob koncu leta jih bo sklenila razstava, na kateri bo Bazovica svoje dolgoletno delovanje predstavila širši javnosti. Prvi dogodek je potekal 21.1.2017, z razstavo Med morjem in gorami v organizaciji domače planinske skupine.
Predsednik društva Bazovica Zvonimir Stipetić, ki je pozdravil udeležence, je v svojem nagovoru izrazil posebno zadovoljstvo zaradi širokega in uspešnega sodelovanja planinske skupine, tudi s krovnima organizacijama planincev v Sloveniji in na Hrvaškem.
V imenu Hrvaške planinske zveze je društvu in planinski skupini čestital član izvršnega odbora Igor Eterović, glavni tajnik planinskega društva Opatija, ki je opozoril na sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije in to na številnih področjih; od urejanja uradnega glasila do dela z mladimi, povezovanja vodnikov itd.:
“In resnično smot dobri prijatelji, ki ne poznajo meja. Menim, da planinci najbolje dokazujejo, da meje med nami ni, je ni bilo in prizadevali si bomo, da je tudi v prihodnje ne bo. Menim, da tega ne more spremeniti nobena politična oblast ali meja.”
Značilnost delovanja planinske skupine Bazovice je povezovanje in številni člani tudi drugih reških društev se redno udeležujejo izletov in tudi različnih dogodkov v Slovenskem domu. Da se člani planinske skupine radi vključijo tudi v druge dejavnosti Slovenskega doma Bazovica, pa dodaja eden izmed osrednjih članov društva Milan Grlica, iz družine, tesno povezane z razvojem Bazovice nasploh.
Razstava Med morjem in gorami bo v Bazovici na ogled do 3. februarja, zatem pa se bo selila v Ilirsko Bistrico, v počastitev 110. obletnice tamkajšnjega planinskega društva Snežnik. V njegovem članstvu so tudi planinci Bazovice, zato bodo oba jubileja maja praznovali skupaj: s pohodom po delu poti prijateljstva med Snežnikom in Snježnikom ter na skupni osrednji prireditvi na Sviščakih.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so v zadnji sezoni doslej prodali 3 tisoč 155 abonmajev. Številka pa še ni zaključena, zagotavljajo v upravi, saj je tako v Trstu kot tudi v Gorici še vedno možno vpisati Mali abonma, ki bo število še povečal, poroča Mirjam Muženič.
In kaj so najnovejše stvaritve osrednje slovenske kulturne hiše na Tržaškem? O tem se med drugim pogovarjamo z igralcem Danijelom Danom Malalanom – Ferdinandom Havličkom v dvojezični komediji o zapletih pri prestopanju meja z naslovom Sem ter tja.
Tržačani so obudili tudi zgodbo priljubljene habsburške cesarice Elizabete. Slovenska praizvedba besedila Elizabeta, posledni dan cesarice, sledi italijanski izvirni različici iz leta 2010. Takrat, v tržaškem gledališču Contrada in tudi tokrat je to poseben izziv za izkušeno tržaško igralko Niklo Petruško Panizon.
V abonmaju Zlata ribica svojemu najmlajšemu občinstvu SSG Trst ponuja predstavo po Andersenovi pravljici Kdo je sešil cesarju nova oblačila, ki pa v ospredje ne postavlja prevzetnega cesarja in njegovo samoljubje, temveč zgodbo dveh sleparjev, ki cesarja zavedeta. Gre za avtorski projekt Tadeja Piška.
Predstavniki igralskega ansambla so na večeru v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu potarnali nad nekaterimi težavami v gledališki hiši in s prstom pokazali na sedanje umetniško in upravno vodstvo. Umetniški koordinator Eduard Miller je tako na seznamu izginulih, saj ga v Trstu skorajda ne vidijo več. Pomanjkljiv je tudi dialog z upravo. Prav to soočenje je v javnost prineslo podatek, da si je minulo sezono v Trstu in Gorici domače produkcije in gostujoče predstave ogledalo nekaj manj kot 37 tisoč slovenskih in italijanskih ljubiteljev gledališča.
Odpravili smo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorili na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave
Ljubiteljskega fotografa Mihálya Ropoša v Porabju poznajo vsi. Njegova razpoznavna znaka sta vedno nasmejani obraz in fotoaparat v roki. Pred kratkim je v domači vasi Ritkarovici razstavil svoje fotografije, ki so nastale v zadnjih šestdesetih letih. Prisluhnite portretu, ki ga je pripravila Silva Eöry in si oglejte nekaj njegovih fotografij.
Prisluhnite rojakom!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Novi poslanci in stare težave, SSG Trst še vpisuje abonmanje, na Reki začetek praznovanj ob 70-letnici Bazovice, pogled v Porabje, kakršno je bilo
Rojaki iz Avstrije so 18.1.2017 dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Razlog, da je komisija na svoji drugi redni seji v tem mandatu – poleg tega je imela še 7 nujnih sej – razpravljala prav o rojakih z avstrijske Koroške in s Štajerske, je bil lanski obisk članov komisije na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje predsednik komisije, poslanec Desusa Ivan Hršak, prepričan, da je bila razprava tudi zaradi predstavnikov različnih ministrstev, utemeljena.
Udeležba pristojnih z ministrstev je bila res številčna, pojasnil ni manjkalo, konkretnih rešitev pa tudi rojaki iz Avstrije verjetno niso pričakovali, saj gre večinoma za težave, na katere opozarjajo že več let.
Kaj pa je trenutno najbolj pereča težava koroških Slovencev? Predsednik sosveta slovenske narode skupnosti pri uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik, župan Globasnice in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, je prepričan, da je največji problem financiranje Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev.
“Tu je nujno potrebno, da dosežemo spremembo zakona o pospeševanju tiska, tako da bo končno avstrijska stran zagotovila financiranje Novic in drugih dvojezičnih časopisov oziroma dnevnikov.”
Rojaki z avstrijske Koroške si namreč želijo, da bi uveljavljeni avstrijski časniki imeli dvojezične strani ali priloge in to ne samo na dvojezičnem območju avstrijske Koroške, pojasnjuje Sadovnik. Avstrijska stran kaže pripravljenost za spremembe, zato je prepričan, da bi bil lahko zakon sprejet še letos, saj bodo prihodnje leto državnozborske volitve.
Optimističen je tudi Nanti Olip, vodja Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je skupaj z Zvezo slovenskih organizacij izdajatelj Novic. Kakšne so trenutne razmere? Poslovno leto 2016 je za nami, pravi, Olip, ostalo je še nekaj dolga, ob tem pa smo odločno opozarjali avstrijsko stran, da mora povečati sredstva za Novice.
“Za kakovosten tednik, kot so Novice, rabimo letno 250.000 evrov podpore, ki bi jo morala dati Republika Avstrija. Zdaj imamo razmerje 90 % Slovenija 10 %Avstrija. To je treba obrniti v nasprotno smer, za kar je pristojna Avstrija.”
Tudi Nanti Olip pričakuje sistemsko rešitev v zakonu o pospeševanju tiska, kjer morajo vsi – tako predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem kot predstavniki Slovenije – delovati jasno in usklajeno, s konkretnimi številkami.
“Mi od Republike Avstrije pričakujemo 250.000 evrov letno, vezano na indeks (inflacijo). To je sistemska rešitev, ki dolgoročno zagotovi obstoj tega medija.”
Kako pa je z denarjem za Novice v tem vmesnem obdobju? Kot pojasnjuje Olip bi z denarjem iz slovenskega proračuna, predlog obravnava Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, lahko Novice izhajale do jeseni letos, do takrat pa upajo, da pridejo bliže sistemski rešitvi.
Ena od perečih težav je bila vrsto let tudi slovenska glasbena šola, ki je julija 2015 postala sestavni del Koroške glasbene šole. Društvo, pod okriljem katerega je v preteklosti delovala slovenska glasbena šola, bi tako lahko ukinili, toda vnovič se je zapletlo. Pristojne davčne službe so namreč ugotovile, da bi moralo društvo plačati takoimenovani komunalni davek. Predsednik društva Božo Hartmann o konkretnih zneskih noče govoriti, pojasnjuje pa:
“Mi tega 30 let nismo plačevali, čeprav so pristojni vsako leto pregledali naše finance in nas na to obveznost niso nikoli opozorili. Zdaj bi morali plačati za zadnjih pet let, saj je ostalo zastaralo, in to je kar lepa vsota. Zadeva je zdaj na ustavnem sodišču in upam, da bomo to rešili… To je ena večjih klofut, ki smo jih dobili, toda sem optimist, da bomo to rešili.”
Nekaj dolga je tudi posledica zamud pri izplačilih podpor, dodaja Hartmann, prepričan, da bodo tudi to uspešno rešili. Optimist ostaja tudi glede dodatnih učnih enote slovenske glasbene šole, ki je julija 2015 postala sestavni del Glasbene šole dežele Koroške. Takratni dogovor je bil, da bo imela slovenska glasbena šola 400 učnih enot, zaradi varčevanja pa jih ima trenutno 280.
Manj optimističen kot Božo Hartmann je predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, ki ga skrbi za usodo slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Podatki namreč kažejo, da se število govorcev slovenskega jezika, kljub povečanemu vpisu v dvojezične ljudske šole, zmanjšuje.
“Če se 45% otrok vpiše k dvojezičnemu ali slovenskemu pouku, to ne pomeni, da jih toliko tudi doma govori slovensko, ampak zgolj 5%. Ključno je še, da je ob koncu šole spet zgolj 5 % učencev takšnih, ki znajo slovensko.”
Za dobro znanje jezika je, ugotavljajo strokovnjaki, nujno najmanj osem let neprekinjenega učenja jezika, kar pa je na avstrijskem Koroškem težko doseči, saj osnovna šola traja le 4 leta, na Slovensko gimnazijo pa se ne vpišejo vsi učenci, opozarja Hribar. Težave imajo tudi zaradi različnega znanja slovenskega jezika in pomanjkanja usposobljenih učiteljev. Dodatna težava sta še različna sistema izobraževanja učiteljev, zato učitelji iz Slovenije ne morejo poučevati na avstrijskem Koroškem.
“Zaradi vsega tega rabimo dodatno pomoč, te pa ni brez dodatnega denarja.”
Pa bi lahko pri tem pomagali rojaki, ki so se na avstrijsko Koroško preselili iz Slovenije? Težko, odgovarja Gabriel Hribar. Delovni migranti pridejo zelo nesamozavestni, otroke vpišejo k dvojezičnemu pouku, vendar ostajajo skriti.
“So zelo skriti in skromni glede slovenščine. Po naših izkušnjah se ne želijo izpostavljati, tako da nam to trenutno ne omogoča razvoja.”
Ena od težav, ki pestijo koroške Slovence že vrsto let so tudi prostori za delovanje njihovih društev in slovenski kulturni domovi, nujno potrebni obnove. Po besedah Avguština Brumnika, podpredsednika Zveze slovenskih organizacij in predsednika Slovenske prosvetne zveze, je obnova v večini primerov breme za občine, čeprav bi morala pri tem pomagati predvsem dežela Koroška. Ta pa trenutno tudi ni v zavidljivem finančnem položaju, pravi Brumnik.
Dodatne težave je zdaj povzročila še racionalizacija in zapiranje poslovalnic Posojilnice Bank, ki so svoje prostore dajale kulturnim društvom. Nekatera društva so prostore odkupila, za to najela posojila in to se zdaj odraža tudi na kulturnih programih.
Ob vsem na kar so opozorili rojaki iz Avstrije so članice in člani državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu na koncu brez glasu proti sprejeli tri sklepe, s katerimi so med drugim podprli prizadevanja rojakov v Avstriji za njihov obstoj in razvoj, vlado pa pozvali naj stalno opozarja Republiko Avstrijo na dosledno uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe. Komisija tudi poziva vladne predstavnike, naj nadaljujejo ustaljeno prakso in se pred srečanji z avstrijskimi sogovorniki posvetujejo s predstavniki rojakov v Avstriji, vladi pa predlaga, naj preuči vse možnosti za skupne projekte avstrijske Koroške in Štajerske ter Slovenije za črpanje evropskih sredstev.
Poslanka Nove Slovenije, nekdanja ministrica, Ljudmila Novak, pa je v razpravi ugotovila, de se poslanke in poslanci menjajo, težave rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem pa obstajajo bolj ali manj iste.
In sama komisija? Ali lahko zdaj podobno sejo pričakujejo tudi rojaki s Tržaškega, ki so jih člani komisije prav tako obiskali lani? Predsednik Ivan Hršak pojasnjuje, da bodo zdaj predvsem nadaljevali z obiski rojakov v sosednjih državah. Tako se bodo odpravili še na obisk k rojakom na Hrvaškem in morda bodo nato vnovič sklicali sejo komisije.
Društvo Bazovica na Reki praznuje letos sedemdeset let delovanja. Ustanoviteljica (1947), primorska učiteljica Zora Ausec je s svojim z zavednim in neutrudnim delovanjem poskrbela za njegov razvoj: jeseni leta 1950 je na osnovni šoli Matteotti na Reki uspela uresničiti pobudo za pouk v slovenščini, ki je žal potekal le tri šolska leta, a društvu zagotovil jedro članstva, zvestega do danes. Tega leta so rojaki v uporabo dobili tudi vilo z vrtom, ki je kot Slovenski dom postala njihovo osrednje zbirališče ter omogočila razvejano dejavnost. Sedem desetletij so jo nadaljevali in tkali številni rojaki, v zgodovino društva pa je posebej zapisan legendarni vodja dramske skupine, lani preminuli Alojz Usenik, poroča Marjana Mirković.
V jubilejno leto Bazovica vstopa z živahnim delovanjem devetih skupin (MePZ, planinska, folklorna, plesna, fotografska, dramska, glasbena, likovna, mladinska), najštevilčnejša med njimi, planinska skupina, pa tudi praznuje – desetletje in pol uspešne dejavnosti.
V počastitev pomembnih jubilejev se bo vse leto zvrstilo več prireditev, ob koncu leta jih bo sklenila razstava, na kateri bo Bazovica svoje dolgoletno delovanje predstavila širši javnosti. Prvi dogodek je potekal 21.1.2017, z razstavo Med morjem in gorami v organizaciji domače planinske skupine.
Predsednik društva Bazovica Zvonimir Stipetić, ki je pozdravil udeležence, je v svojem nagovoru izrazil posebno zadovoljstvo zaradi širokega in uspešnega sodelovanja planinske skupine, tudi s krovnima organizacijama planincev v Sloveniji in na Hrvaškem.
V imenu Hrvaške planinske zveze je društvu in planinski skupini čestital član izvršnega odbora Igor Eterović, glavni tajnik planinskega društva Opatija, ki je opozoril na sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije in to na številnih področjih; od urejanja uradnega glasila do dela z mladimi, povezovanja vodnikov itd.:
“In resnično smot dobri prijatelji, ki ne poznajo meja. Menim, da planinci najbolje dokazujejo, da meje med nami ni, je ni bilo in prizadevali si bomo, da je tudi v prihodnje ne bo. Menim, da tega ne more spremeniti nobena politična oblast ali meja.”
Značilnost delovanja planinske skupine Bazovice je povezovanje in številni člani tudi drugih reških društev se redno udeležujejo izletov in tudi različnih dogodkov v Slovenskem domu. Da se člani planinske skupine radi vključijo tudi v druge dejavnosti Slovenskega doma Bazovica, pa dodaja eden izmed osrednjih članov društva Milan Grlica, iz družine, tesno povezane z razvojem Bazovice nasploh.
Razstava Med morjem in gorami bo v Bazovici na ogled do 3. februarja, zatem pa se bo selila v Ilirsko Bistrico, v počastitev 110. obletnice tamkajšnjega planinskega društva Snežnik. V njegovem članstvu so tudi planinci Bazovice, zato bodo oba jubileja maja praznovali skupaj: s pohodom po delu poti prijateljstva med Snežnikom in Snježnikom ter na skupni osrednji prireditvi na Sviščakih.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so v zadnji sezoni doslej prodali 3 tisoč 155 abonmajev. Številka pa še ni zaključena, zagotavljajo v upravi, saj je tako v Trstu kot tudi v Gorici še vedno možno vpisati Mali abonma, ki bo število še povečal, poroča Mirjam Muženič.
In kaj so najnovejše stvaritve osrednje slovenske kulturne hiše na Tržaškem? O tem se med drugim pogovarjamo z igralcem Danijelom Danom Malalanom – Ferdinandom Havličkom v dvojezični komediji o zapletih pri prestopanju meja z naslovom Sem ter tja.
Tržačani so obudili tudi zgodbo priljubljene habsburške cesarice Elizabete. Slovenska praizvedba besedila Elizabeta, posledni dan cesarice, sledi italijanski izvirni različici iz leta 2010. Takrat, v tržaškem gledališču Contrada in tudi tokrat je to poseben izziv za izkušeno tržaško igralko Niklo Petruško Panizon.
V abonmaju Zlata ribica svojemu najmlajšemu občinstvu SSG Trst ponuja predstavo po Andersenovi pravljici Kdo je sešil cesarju nova oblačila, ki pa v ospredje ne postavlja prevzetnega cesarja in njegovo samoljubje, temveč zgodbo dveh sleparjev, ki cesarja zavedeta. Gre za avtorski projekt Tadeja Piška.
Predstavniki igralskega ansambla so na večeru v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu potarnali nad nekaterimi težavami v gledališki hiši in s prstom pokazali na sedanje umetniško in upravno vodstvo. Umetniški koordinator Eduard Miller je tako na seznamu izginulih, saj ga v Trstu skorajda ne vidijo več. Pomanjkljiv je tudi dialog z upravo. Prav to soočenje je v javnost prineslo podatek, da si je minulo sezono v Trstu in Gorici domače produkcije in gostujoče predstave ogledalo nekaj manj kot 37 tisoč slovenskih in italijanskih ljubiteljev gledališča.
Odpravili smo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorili na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave
Ljubiteljskega fotografa Mihálya Ropoša v Porabju poznajo vsi. Njegova razpoznavna znaka sta vedno nasmejani obraz in fotoaparat v roki. Pred kratkim je v domači vasi Ritkarovici razstavil svoje fotografije, ki so nastale v zadnjih šestdesetih letih. Prisluhnite portretu, ki ga je pripravila Silva Eöry in si oglejte nekaj njegovih fotografij.
Prisluhnite rojakom!
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
