Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od slovenskega bančništva v Italiji, študija rojakov iz Avstrije v Sloveniji, Tischlerjevega nagrajenca Jožeta Wakouniga do tehniškega sodelovanja z Reko in pravljičnega večera na Gornjem Seniku
Usoda slovenskih zamejskih bank je enaka usodi vseh drugih bank. Vse manj jih je. Posledice pa občuti tudi narodna skupnost. Kako je s slovenskimi bankami v Furlaniji – Julijski krajini?
Danes imajo Slovenci v Italiji le še Zadružni banki Doberdob Sovodnje in Kraško banko na Opčinah. Slednja posluje vse bolje, kar potrjujejo tudi zadnji poslovni rezultati. Število članov narašča in vse pogostejši so stiki s Slovenijo. Položaj banke določajo tudi aktualne družbene, politične in gospodarske razmere v domačem prostoru, je predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič povedal Mirjam Muženič.
Sredi prihodnjega leta bo v Italiji začela veljati reforma, ki bo obstoječih 330 zadružnih bank povezala v dve skupni, eno s sedežem v Rimu, drugo v Trentu. Bi lahko banka zato izgubila del svoje avtonomije?
“Pozitivno je, da bomo vse banke, ki bomo v skupini, bolj povezane. To pomeni, da bo v primeru zloma katere od bank, veljal solidarnostni princip. Kar pomeni, da bodo tudi naši komintenti bolje zavarovani. Glede dela avtonomije, za katerega se nekateri bojijo, da ga bomo izgubili… Avtonomija je premo sorazmerna s poslovanjem banke. Bolje bo banka poslovala, več avtonomije bomo imeli.”
Adriano Kovačič
Zadružna kraška banka na Opčinah ohranja socialno vlogo v domačem prostoru, poroča Mirjam Muženič. V minulem letu so tako dobrih 150.000 evrov namenili dejavnostim narodnostnih organizacij, društvom, šolam in športnim skupinam. Začenjajo pa tudi z novimi projekti spodbujanja podjetniške dejavnosti, ko mladim upom pomagajo na samostojno pot z brezplačno oddajo izpraznjenih bančnih prostorov v Trstu.
Ob možnostih za študij, ki jih ponujajo fakultete v Gradcu in na Dunaju, je zanimanje mladih rojakov z avstrijske Koroške in Štajerske za vpis na slovenske fakultete skromno. Ko pri nas naletijo še na različne birokratske ovire, je izbira jasna. O posledicah, med katerimi je tudi vse večja asimilacija, v tokratni oddaji več Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov, ki zastopa rojake v koroški kmetijski zbornici. O tem je spregovoril tudi na seji komisije državnega zbor za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Na kmetijah na Južem Koroškem so nekoč govorili samo slovensko, pravi Domej, toda časi se tudi tam spreminjajo. Mladina je začela odhajati s kmetij najprej na slovenske šole v Celovec nato na študij v Gradec in na Dunaj. In veliko jih se jih ni vrnilo domov. Mladih kmetov, ki bi prevzeli kmetije je vse manj, zato predvsem na ravninskih predelih kmetije dajejo v najem.
Poleg tega, opozarja Domej, je tudi na kmetijah vse močnejša asimilacija.
“Vpliv nemških kmetijskih šol je tako močan, da nam ni uspelo, da bi, ob še vedno močnem nemškem nacionalnem pritisku, uveljavili slovenščino. In prav zato je študij naših mladih v Sloveniji tako pomemben za nas.”
Štefan Domej
Pri tem bi morala bolj pomagati tudi Slovenija, je prepričan Štefan Domej, ki je sam 4 leta študiral v Ljubljani, njegove hčere pa so zaradi omejitev imele težave pri vpisu na študij medicine v Sloveniji.
“Na študijih, kjer je omejen vpis tudi na avstrijskih univerzah, bi morali imeti večje kvote za mlade iz zamejstva. V nasprotnem na avstrijskem Koroškem ne bomo več imeli slovenskih zdravnikov.”
Štefan Domej
Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden, ki se že vrsto let ukvarja z zamejskim šolstvom, opozarja, da gre pri tem za večplastno zadevo. Slovenske univerze bi lahko pri vpisih naredile več, saj je kvota zdaj 5 odstotna, pravi, toda zanimanje mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji je skromno. Čemur pritrjujejo tudi podatki o upravičenih do posebnih štipendij.
Že vrsto let so namreč med najštevilčnejšimi, sodeč po štipendijah za študente iz zamejstva in sveta, rojaki iz Italije, sledijo jim mladi s Hrvaške in nato potomci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Po podatkih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (prej Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje) je v tem študijskem letu za štipendijo na novo zaprosilo 99 rojakov iz sosednjih držav in sveta. Pravico do štipendije je pridobilo 32 vlagateljev iz osmih držav.
| Država | Št. vlagateljev |
| Avstrija | 2 |
| Bosna in Hercegovina | 1 |
| Ciper | 1 |
| Črna Gora | 3 |
| Hrvaška | 14 |
| Italija | 68 |
| Makedonija | 3 |
| Srbija | 7 |
| Skupno 8 držav | 99 vlagateljev |
Podobni so tudi podatki za minula študijska leta. Število mladih iz Avstrije, ki so prejemali štipendijo, se je gibalo od 14 v študijskem letu 2009/10 do 6 v 2014/15.
Roman Gruden, predstavnik ministrstva za izobraževanje, pa ob tem poziva manjšino, naj se dejavneje vključi.
“Bistveno je, da ima manjšina svojo strategijo in vizijo, na podlagi obstoječe natalitete, kaj bo čez par let znotraj obstoječega šolskega prostora, kaj bo s kadri, koga bodo potrebovali in nato naj usmerjeno rekrutira znotraj svojih vrst ljudi in jih vodi naprej.”
Roman Gruden
Zaščita je lahko pravno formalno krasna, ampak če ni zagona med manjšino, razvoja ni, je prepričan Gruden.
Daljši prispevek o problematiki študija v Sloveniji lahko slišite v tokratni oddaji, v eni prihodnjih Sotočij pa bomo gostili tudi mlade rojake z avstrijske Koroške in od drugod, ki so se odločili za študij v Sloveniji.
V tokratni oddaji se pogovarjamo tudi se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem, ponosnim, da sta mu Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelili to pomembno priznanje.
“Tischlerjeva nagrada mi je najvišje in najbolj dragoceno odlikovanje na sploh, saj se imenuje po prvem predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju, očetu slovenske gimnazije v Celovcu.”
Jože Wakounig
Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja je do 20.2.2017 na ogled gostujoča razstava Zvoki iz Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Gre za del aktualne razstave (v TMS-ju) z naslovom Skoraj vse o zvoku, ki govori o nastanku zvoka, različnih vidikih in širitvi, od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, do najnovejših digitalnih naprav.
Razstava na Reki je odprta v okviru večletnega uspešnega sodelovanja z reško Zvezo za tehnično kulturo (ZTK), ki je ob tej priložnosti tudi svečano podelila priznanja in nagrade za lansko leto.
Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju na Gornjem Seniku pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je ….
Prisluhnite!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od slovenskega bančništva v Italiji, študija rojakov iz Avstrije v Sloveniji, Tischlerjevega nagrajenca Jožeta Wakouniga do tehniškega sodelovanja z Reko in pravljičnega večera na Gornjem Seniku
Usoda slovenskih zamejskih bank je enaka usodi vseh drugih bank. Vse manj jih je. Posledice pa občuti tudi narodna skupnost. Kako je s slovenskimi bankami v Furlaniji – Julijski krajini?
Danes imajo Slovenci v Italiji le še Zadružni banki Doberdob Sovodnje in Kraško banko na Opčinah. Slednja posluje vse bolje, kar potrjujejo tudi zadnji poslovni rezultati. Število članov narašča in vse pogostejši so stiki s Slovenijo. Položaj banke določajo tudi aktualne družbene, politične in gospodarske razmere v domačem prostoru, je predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič povedal Mirjam Muženič.
Sredi prihodnjega leta bo v Italiji začela veljati reforma, ki bo obstoječih 330 zadružnih bank povezala v dve skupni, eno s sedežem v Rimu, drugo v Trentu. Bi lahko banka zato izgubila del svoje avtonomije?
“Pozitivno je, da bomo vse banke, ki bomo v skupini, bolj povezane. To pomeni, da bo v primeru zloma katere od bank, veljal solidarnostni princip. Kar pomeni, da bodo tudi naši komintenti bolje zavarovani. Glede dela avtonomije, za katerega se nekateri bojijo, da ga bomo izgubili… Avtonomija je premo sorazmerna s poslovanjem banke. Bolje bo banka poslovala, več avtonomije bomo imeli.”
Adriano Kovačič
Zadružna kraška banka na Opčinah ohranja socialno vlogo v domačem prostoru, poroča Mirjam Muženič. V minulem letu so tako dobrih 150.000 evrov namenili dejavnostim narodnostnih organizacij, društvom, šolam in športnim skupinam. Začenjajo pa tudi z novimi projekti spodbujanja podjetniške dejavnosti, ko mladim upom pomagajo na samostojno pot z brezplačno oddajo izpraznjenih bančnih prostorov v Trstu.
Ob možnostih za študij, ki jih ponujajo fakultete v Gradcu in na Dunaju, je zanimanje mladih rojakov z avstrijske Koroške in Štajerske za vpis na slovenske fakultete skromno. Ko pri nas naletijo še na različne birokratske ovire, je izbira jasna. O posledicah, med katerimi je tudi vse večja asimilacija, v tokratni oddaji več Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov, ki zastopa rojake v koroški kmetijski zbornici. O tem je spregovoril tudi na seji komisije državnega zbor za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Na kmetijah na Južem Koroškem so nekoč govorili samo slovensko, pravi Domej, toda časi se tudi tam spreminjajo. Mladina je začela odhajati s kmetij najprej na slovenske šole v Celovec nato na študij v Gradec in na Dunaj. In veliko jih se jih ni vrnilo domov. Mladih kmetov, ki bi prevzeli kmetije je vse manj, zato predvsem na ravninskih predelih kmetije dajejo v najem.
Poleg tega, opozarja Domej, je tudi na kmetijah vse močnejša asimilacija.
“Vpliv nemških kmetijskih šol je tako močan, da nam ni uspelo, da bi, ob še vedno močnem nemškem nacionalnem pritisku, uveljavili slovenščino. In prav zato je študij naših mladih v Sloveniji tako pomemben za nas.”
Štefan Domej
Pri tem bi morala bolj pomagati tudi Slovenija, je prepričan Štefan Domej, ki je sam 4 leta študiral v Ljubljani, njegove hčere pa so zaradi omejitev imele težave pri vpisu na študij medicine v Sloveniji.
“Na študijih, kjer je omejen vpis tudi na avstrijskih univerzah, bi morali imeti večje kvote za mlade iz zamejstva. V nasprotnem na avstrijskem Koroškem ne bomo več imeli slovenskih zdravnikov.”
Štefan Domej
Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden, ki se že vrsto let ukvarja z zamejskim šolstvom, opozarja, da gre pri tem za večplastno zadevo. Slovenske univerze bi lahko pri vpisih naredile več, saj je kvota zdaj 5 odstotna, pravi, toda zanimanje mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji je skromno. Čemur pritrjujejo tudi podatki o upravičenih do posebnih štipendij.
Že vrsto let so namreč med najštevilčnejšimi, sodeč po štipendijah za študente iz zamejstva in sveta, rojaki iz Italije, sledijo jim mladi s Hrvaške in nato potomci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Po podatkih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (prej Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje) je v tem študijskem letu za štipendijo na novo zaprosilo 99 rojakov iz sosednjih držav in sveta. Pravico do štipendije je pridobilo 32 vlagateljev iz osmih držav.
| Država | Št. vlagateljev |
| Avstrija | 2 |
| Bosna in Hercegovina | 1 |
| Ciper | 1 |
| Črna Gora | 3 |
| Hrvaška | 14 |
| Italija | 68 |
| Makedonija | 3 |
| Srbija | 7 |
| Skupno 8 držav | 99 vlagateljev |
Podobni so tudi podatki za minula študijska leta. Število mladih iz Avstrije, ki so prejemali štipendijo, se je gibalo od 14 v študijskem letu 2009/10 do 6 v 2014/15.
Roman Gruden, predstavnik ministrstva za izobraževanje, pa ob tem poziva manjšino, naj se dejavneje vključi.
“Bistveno je, da ima manjšina svojo strategijo in vizijo, na podlagi obstoječe natalitete, kaj bo čez par let znotraj obstoječega šolskega prostora, kaj bo s kadri, koga bodo potrebovali in nato naj usmerjeno rekrutira znotraj svojih vrst ljudi in jih vodi naprej.”
Roman Gruden
Zaščita je lahko pravno formalno krasna, ampak če ni zagona med manjšino, razvoja ni, je prepričan Gruden.
Daljši prispevek o problematiki študija v Sloveniji lahko slišite v tokratni oddaji, v eni prihodnjih Sotočij pa bomo gostili tudi mlade rojake z avstrijske Koroške in od drugod, ki so se odločili za študij v Sloveniji.
V tokratni oddaji se pogovarjamo tudi se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem, ponosnim, da sta mu Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelili to pomembno priznanje.
“Tischlerjeva nagrada mi je najvišje in najbolj dragoceno odlikovanje na sploh, saj se imenuje po prvem predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju, očetu slovenske gimnazije v Celovcu.”
Jože Wakounig
Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja je do 20.2.2017 na ogled gostujoča razstava Zvoki iz Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Gre za del aktualne razstave (v TMS-ju) z naslovom Skoraj vse o zvoku, ki govori o nastanku zvoka, različnih vidikih in širitvi, od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, do najnovejših digitalnih naprav.
Razstava na Reki je odprta v okviru večletnega uspešnega sodelovanja z reško Zvezo za tehnično kulturo (ZTK), ki je ob tej priložnosti tudi svečano podelila priznanja in nagrade za lansko leto.
Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju na Gornjem Seniku pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je ….
Prisluhnite!
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Neveljaven email naslov
