Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od slovenskega bančništva v Italiji, študija rojakov iz Avstrije v Sloveniji, Tischlerjevega nagrajenca Jožeta Wakouniga do tehniškega sodelovanja z Reko in pravljičnega večera na Gornjem Seniku
Usoda slovenskih zamejskih bank je enaka usodi vseh drugih bank. Vse manj jih je. Posledice pa občuti tudi narodna skupnost. Kako je s slovenskimi bankami v Furlaniji – Julijski krajini?
Danes imajo Slovenci v Italiji le še Zadružni banki Doberdob Sovodnje in Kraško banko na Opčinah. Slednja posluje vse bolje, kar potrjujejo tudi zadnji poslovni rezultati. Število članov narašča in vse pogostejši so stiki s Slovenijo. Položaj banke določajo tudi aktualne družbene, politične in gospodarske razmere v domačem prostoru, je predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič povedal Mirjam Muženič.
Sredi prihodnjega leta bo v Italiji začela veljati reforma, ki bo obstoječih 330 zadružnih bank povezala v dve skupni, eno s sedežem v Rimu, drugo v Trentu. Bi lahko banka zato izgubila del svoje avtonomije?
“Pozitivno je, da bomo vse banke, ki bomo v skupini, bolj povezane. To pomeni, da bo v primeru zloma katere od bank, veljal solidarnostni princip. Kar pomeni, da bodo tudi naši komintenti bolje zavarovani. Glede dela avtonomije, za katerega se nekateri bojijo, da ga bomo izgubili… Avtonomija je premo sorazmerna s poslovanjem banke. Bolje bo banka poslovala, več avtonomije bomo imeli.”
Adriano Kovačič
Zadružna kraška banka na Opčinah ohranja socialno vlogo v domačem prostoru, poroča Mirjam Muženič. V minulem letu so tako dobrih 150.000 evrov namenili dejavnostim narodnostnih organizacij, društvom, šolam in športnim skupinam. Začenjajo pa tudi z novimi projekti spodbujanja podjetniške dejavnosti, ko mladim upom pomagajo na samostojno pot z brezplačno oddajo izpraznjenih bančnih prostorov v Trstu.
Ob možnostih za študij, ki jih ponujajo fakultete v Gradcu in na Dunaju, je zanimanje mladih rojakov z avstrijske Koroške in Štajerske za vpis na slovenske fakultete skromno. Ko pri nas naletijo še na različne birokratske ovire, je izbira jasna. O posledicah, med katerimi je tudi vse večja asimilacija, v tokratni oddaji več Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov, ki zastopa rojake v koroški kmetijski zbornici. O tem je spregovoril tudi na seji komisije državnega zbor za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Na kmetijah na Južem Koroškem so nekoč govorili samo slovensko, pravi Domej, toda časi se tudi tam spreminjajo. Mladina je začela odhajati s kmetij najprej na slovenske šole v Celovec nato na študij v Gradec in na Dunaj. In veliko jih se jih ni vrnilo domov. Mladih kmetov, ki bi prevzeli kmetije je vse manj, zato predvsem na ravninskih predelih kmetije dajejo v najem.
Poleg tega, opozarja Domej, je tudi na kmetijah vse močnejša asimilacija.
“Vpliv nemških kmetijskih šol je tako močan, da nam ni uspelo, da bi, ob še vedno močnem nemškem nacionalnem pritisku, uveljavili slovenščino. In prav zato je študij naših mladih v Sloveniji tako pomemben za nas.”
Štefan Domej
Pri tem bi morala bolj pomagati tudi Slovenija, je prepričan Štefan Domej, ki je sam 4 leta študiral v Ljubljani, njegove hčere pa so zaradi omejitev imele težave pri vpisu na študij medicine v Sloveniji.
“Na študijih, kjer je omejen vpis tudi na avstrijskih univerzah, bi morali imeti večje kvote za mlade iz zamejstva. V nasprotnem na avstrijskem Koroškem ne bomo več imeli slovenskih zdravnikov.”
Štefan Domej
Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden, ki se že vrsto let ukvarja z zamejskim šolstvom, opozarja, da gre pri tem za večplastno zadevo. Slovenske univerze bi lahko pri vpisih naredile več, saj je kvota zdaj 5 odstotna, pravi, toda zanimanje mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji je skromno. Čemur pritrjujejo tudi podatki o upravičenih do posebnih štipendij.
Že vrsto let so namreč med najštevilčnejšimi, sodeč po štipendijah za študente iz zamejstva in sveta, rojaki iz Italije, sledijo jim mladi s Hrvaške in nato potomci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Po podatkih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (prej Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje) je v tem študijskem letu za štipendijo na novo zaprosilo 99 rojakov iz sosednjih držav in sveta. Pravico do štipendije je pridobilo 32 vlagateljev iz osmih držav.
| Država | Št. vlagateljev |
| Avstrija | 2 |
| Bosna in Hercegovina | 1 |
| Ciper | 1 |
| Črna Gora | 3 |
| Hrvaška | 14 |
| Italija | 68 |
| Makedonija | 3 |
| Srbija | 7 |
| Skupno 8 držav | 99 vlagateljev |
Podobni so tudi podatki za minula študijska leta. Število mladih iz Avstrije, ki so prejemali štipendijo, se je gibalo od 14 v študijskem letu 2009/10 do 6 v 2014/15.
Roman Gruden, predstavnik ministrstva za izobraževanje, pa ob tem poziva manjšino, naj se dejavneje vključi.
“Bistveno je, da ima manjšina svojo strategijo in vizijo, na podlagi obstoječe natalitete, kaj bo čez par let znotraj obstoječega šolskega prostora, kaj bo s kadri, koga bodo potrebovali in nato naj usmerjeno rekrutira znotraj svojih vrst ljudi in jih vodi naprej.”
Roman Gruden
Zaščita je lahko pravno formalno krasna, ampak če ni zagona med manjšino, razvoja ni, je prepričan Gruden.
Daljši prispevek o problematiki študija v Sloveniji lahko slišite v tokratni oddaji, v eni prihodnjih Sotočij pa bomo gostili tudi mlade rojake z avstrijske Koroške in od drugod, ki so se odločili za študij v Sloveniji.
V tokratni oddaji se pogovarjamo tudi se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem, ponosnim, da sta mu Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelili to pomembno priznanje.
“Tischlerjeva nagrada mi je najvišje in najbolj dragoceno odlikovanje na sploh, saj se imenuje po prvem predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju, očetu slovenske gimnazije v Celovcu.”
Jože Wakounig
Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja je do 20.2.2017 na ogled gostujoča razstava Zvoki iz Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Gre za del aktualne razstave (v TMS-ju) z naslovom Skoraj vse o zvoku, ki govori o nastanku zvoka, različnih vidikih in širitvi, od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, do najnovejših digitalnih naprav.
Razstava na Reki je odprta v okviru večletnega uspešnega sodelovanja z reško Zvezo za tehnično kulturo (ZTK), ki je ob tej priložnosti tudi svečano podelila priznanja in nagrade za lansko leto.
Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju na Gornjem Seniku pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je ….
Prisluhnite!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od slovenskega bančništva v Italiji, študija rojakov iz Avstrije v Sloveniji, Tischlerjevega nagrajenca Jožeta Wakouniga do tehniškega sodelovanja z Reko in pravljičnega večera na Gornjem Seniku
Usoda slovenskih zamejskih bank je enaka usodi vseh drugih bank. Vse manj jih je. Posledice pa občuti tudi narodna skupnost. Kako je s slovenskimi bankami v Furlaniji – Julijski krajini?
Danes imajo Slovenci v Italiji le še Zadružni banki Doberdob Sovodnje in Kraško banko na Opčinah. Slednja posluje vse bolje, kar potrjujejo tudi zadnji poslovni rezultati. Število članov narašča in vse pogostejši so stiki s Slovenijo. Položaj banke določajo tudi aktualne družbene, politične in gospodarske razmere v domačem prostoru, je predsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič povedal Mirjam Muženič.
Sredi prihodnjega leta bo v Italiji začela veljati reforma, ki bo obstoječih 330 zadružnih bank povezala v dve skupni, eno s sedežem v Rimu, drugo v Trentu. Bi lahko banka zato izgubila del svoje avtonomije?
“Pozitivno je, da bomo vse banke, ki bomo v skupini, bolj povezane. To pomeni, da bo v primeru zloma katere od bank, veljal solidarnostni princip. Kar pomeni, da bodo tudi naši komintenti bolje zavarovani. Glede dela avtonomije, za katerega se nekateri bojijo, da ga bomo izgubili… Avtonomija je premo sorazmerna s poslovanjem banke. Bolje bo banka poslovala, več avtonomije bomo imeli.”
Adriano Kovačič
Zadružna kraška banka na Opčinah ohranja socialno vlogo v domačem prostoru, poroča Mirjam Muženič. V minulem letu so tako dobrih 150.000 evrov namenili dejavnostim narodnostnih organizacij, društvom, šolam in športnim skupinam. Začenjajo pa tudi z novimi projekti spodbujanja podjetniške dejavnosti, ko mladim upom pomagajo na samostojno pot z brezplačno oddajo izpraznjenih bančnih prostorov v Trstu.
Ob možnostih za študij, ki jih ponujajo fakultete v Gradcu in na Dunaju, je zanimanje mladih rojakov z avstrijske Koroške in Štajerske za vpis na slovenske fakultete skromno. Ko pri nas naletijo še na različne birokratske ovire, je izbira jasna. O posledicah, med katerimi je tudi vse večja asimilacija, v tokratni oddaji več Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov, ki zastopa rojake v koroški kmetijski zbornici. O tem je spregovoril tudi na seji komisije državnega zbor za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Na kmetijah na Južem Koroškem so nekoč govorili samo slovensko, pravi Domej, toda časi se tudi tam spreminjajo. Mladina je začela odhajati s kmetij najprej na slovenske šole v Celovec nato na študij v Gradec in na Dunaj. In veliko jih se jih ni vrnilo domov. Mladih kmetov, ki bi prevzeli kmetije je vse manj, zato predvsem na ravninskih predelih kmetije dajejo v najem.
Poleg tega, opozarja Domej, je tudi na kmetijah vse močnejša asimilacija.
“Vpliv nemških kmetijskih šol je tako močan, da nam ni uspelo, da bi, ob še vedno močnem nemškem nacionalnem pritisku, uveljavili slovenščino. In prav zato je študij naših mladih v Sloveniji tako pomemben za nas.”
Štefan Domej
Pri tem bi morala bolj pomagati tudi Slovenija, je prepričan Štefan Domej, ki je sam 4 leta študiral v Ljubljani, njegove hčere pa so zaradi omejitev imele težave pri vpisu na študij medicine v Sloveniji.
“Na študijih, kjer je omejen vpis tudi na avstrijskih univerzah, bi morali imeti večje kvote za mlade iz zamejstva. V nasprotnem na avstrijskem Koroškem ne bomo več imeli slovenskih zdravnikov.”
Štefan Domej
Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Roman Gruden, ki se že vrsto let ukvarja z zamejskim šolstvom, opozarja, da gre pri tem za večplastno zadevo. Slovenske univerze bi lahko pri vpisih naredile več, saj je kvota zdaj 5 odstotna, pravi, toda zanimanje mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji je skromno. Čemur pritrjujejo tudi podatki o upravičenih do posebnih štipendij.
Že vrsto let so namreč med najštevilčnejšimi, sodeč po štipendijah za študente iz zamejstva in sveta, rojaki iz Italije, sledijo jim mladi s Hrvaške in nato potomci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Po podatkih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (prej Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje) je v tem študijskem letu za štipendijo na novo zaprosilo 99 rojakov iz sosednjih držav in sveta. Pravico do štipendije je pridobilo 32 vlagateljev iz osmih držav.
| Država | Št. vlagateljev |
| Avstrija | 2 |
| Bosna in Hercegovina | 1 |
| Ciper | 1 |
| Črna Gora | 3 |
| Hrvaška | 14 |
| Italija | 68 |
| Makedonija | 3 |
| Srbija | 7 |
| Skupno 8 držav | 99 vlagateljev |
Podobni so tudi podatki za minula študijska leta. Število mladih iz Avstrije, ki so prejemali štipendijo, se je gibalo od 14 v študijskem letu 2009/10 do 6 v 2014/15.
Roman Gruden, predstavnik ministrstva za izobraževanje, pa ob tem poziva manjšino, naj se dejavneje vključi.
“Bistveno je, da ima manjšina svojo strategijo in vizijo, na podlagi obstoječe natalitete, kaj bo čez par let znotraj obstoječega šolskega prostora, kaj bo s kadri, koga bodo potrebovali in nato naj usmerjeno rekrutira znotraj svojih vrst ljudi in jih vodi naprej.”
Roman Gruden
Zaščita je lahko pravno formalno krasna, ampak če ni zagona med manjšino, razvoja ni, je prepričan Gruden.
Daljši prispevek o problematiki študija v Sloveniji lahko slišite v tokratni oddaji, v eni prihodnjih Sotočij pa bomo gostili tudi mlade rojake z avstrijske Koroške in od drugod, ki so se odločili za študij v Sloveniji.
V tokratni oddaji se pogovarjamo tudi se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem, ponosnim, da sta mu Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelili to pomembno priznanje.
“Tischlerjeva nagrada mi je najvišje in najbolj dragoceno odlikovanje na sploh, saj se imenuje po prvem predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev in prvem ravnatelju, očetu slovenske gimnazije v Celovcu.”
Jože Wakounig
Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja je do 20.2.2017 na ogled gostujoča razstava Zvoki iz Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Gre za del aktualne razstave (v TMS-ju) z naslovom Skoraj vse o zvoku, ki govori o nastanku zvoka, različnih vidikih in širitvi, od najstarejših naprav za predvajanje in zapis zvokov, do najnovejših digitalnih naprav.
Razstava na Reki je odprta v okviru večletnega uspešnega sodelovanja z reško Zvezo za tehnično kulturo (ZTK), ki je ob tej priložnosti tudi svečano podelila priznanja in nagrade za lansko leto.
Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju na Gornjem Seniku pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je ….
Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
