Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski oder Trst praznuje, slovesno tudi v Zilji, do boljšega znanja slovenščine v Porabju z lektoratom v Sombotelu, z rojakom z Reke Jurajem Markom Žerovnikom o glasbenem ustvarjanju
Daljnega leta 1946 je namreč v slovenskem programu Radia Trst začela z delom gledališka skupina, ki jo je združila ljubezen do slovenskega jezika, lepe slovenske besede in strast do igranja, v Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Veliko generacij se je izmenjalo v Radijskem odru, ki so v prostoru slovenske narodne skupnosti na Tržaškem in širše v Furlaniji Julijski krajini ustvarili pomemben del zgodovine.
70 življenjskih in ustvarjalnih let Radijskega odra so slovesno obeležili 5.2. 2017 v Tržaškem Kulturnem domu na akademiji z naslovom: Vse to je ena sama ljubezen! Številni ustvarjalci so s pogledom v preteklost in prepletom sedanjega dela sestavili bogato podobo Radijskega odra. Predsednica in režiserka Maja Lapornik:
“Ljubezen je gonilna sila, ki je gnala že ustanovitelja Jožeta Peterlina in vse ustvarjalce v sedmih desetletjih. Ljubezen do igranja, literature, ki nastaja v našem prostoru, ljubezen do prostora in jezika, strast do igranja in vera v radiofonski medij, kot posrednika, ki lahko prenaša vsakemu izmed nas kjerkoli in kadarkoli zgodbe, umetnost, glasove.
Maja Lapornik
Od 250 do 270 igralcev je tlakovalo neprekinjeno jezikovno igralsko pot Radijskega odra, ob njih nekaj deset režiserjev, prav toliko radijskih mojstrov. Posegali so po delih domačih in tujih klasikov, pa tudi po besedilih sodobnih avtorjev. Veliko uveljavljenih igralcev in igralk je pred mikrofon pripeljalo družinske člane, predvsem svoje otroke, ki so z veliko mero ljubezni in naklonjenosti slovenski besede nadaljevali družinsko tradicijo.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji smo se na praznovanju pridružili rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem, ki so se srečali v Stari pošti ob odprtju razstave o slovenskih kozolcih projekta Natura kultura.
O življenju v dolini Zilje, zadnji od koroških slovenskih dolin, se pogovarjamo z Ludwigom in Pepco Druml. V Stari pošti (gostišče in hotel) skušata oblikovati osrednje kulturno stičišče slovenske narodne skupnosti in nemško govorečega večinskega prebivalstva.
Nekoč je v Ziljski dolini, ki meji na Italijo, večina družin govorila slovensko, le štiri ali pet jih je bilo nemško govorečih, danes je ravno obratno, pojasnjuje pravnik Ludwig Druml. Poleg znanega športnega društva Zahomc deluje v Zilji tudi slovensko prosvetno društvo Zila ter zbor Oisternig, ki na svojih nastopih poje tudi v slovenskem jeziku. To pa ni vedno dovolj, pravi Pepca Druml, tesno vpeta v kulturno dogajanje v Zilji.
“Ravno ob slovenskem prazniku sem razmišljala, ali imamo sploh pravico do slovenske proslave, ker človek ves dan govori samo v nemščini, v srcu pa čutiš slovensko. Peščica nas je, vsi pa smo vpeti v kulturno delo. Ker nas je malo, moramo vsi delati še toliko več.”
Pepca Druml
Odgovora na vprašanje, kako ohraniti oziroma obuditi zanimanje za slovenski jezik v dolini Pepca Druml ne pozna, kljub temu pa se ne preda, čeprav se ji zdi, da so – tako kot v pesmi Rož, Podjuna, Zila – vedno na vrsti na koncu.
Soprog Ludwig Druml, po prepričanju levičar in humanist, si želi večje podpore tudi iz Slovenije, vendar, opozarja, vitalnost narodne skupnosti se kaže tudi z voljo same skupnosti, da preživi. Skrbi ga dogajanje po svetu, širjenje ksenofobije in fašizma, ki smo mu priča.
“Upam, da nas bo, kar se zdaj dogaja, privedlo do tega, da se bo človek bolj zavedal, kam gremo. Mogoče preveč, tudi v Sloveniji, gledamo na svet, kot da je vse v redu in da ne bo nobenih težav več. Toda ravno nasprotno doživljamo vsak dan. Mogoče se bomo zbudili. Upam, da pravočasno.”
Ludwig Druml
Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu?
V prostorih Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku je tako tekla beseda o tem, kako izboljšati učinkovitosti pouka slovenskega jezika in dvojezičnega pouka na porabskih narodnostnih šolah. Srečanja so se udeležili predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje, predstavniki porabskih Slovencev in lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu, ki bi, kot so se strinjali, lahko dejavneje sodelovala z dvojezičnima osnovnima šolama in pomagala učiteljem pri pouku slovenskega jezika.
Višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger podpira tesnejše sodelovanje z lektoratom tako kot pobude za pripravo strategije razvoja pouka slovenskega jezika, za katero se zavzema predstavnik ministrstva za izobraževanje Roman Gruden.
“Sodelovanje se bo in se mora še okrepiti. Ne samo med šolniki, temveč med vsem, ki si želimo in delamo na tem, da bo slovenščina v Porabju še dolgo živa. Jezik pa je tista osebna izkaznica, zaradi katerega bodo Slovenci v Porabju ostali Slovenci.”
Valerija Perger
Glasbenik, ki končuje študij klavirja in kompozicije na akademiji za glasbo v Zagrebu, ima, kljub mladosti, za seboj že vrsto uspehov in nagrad: kot pianist za solistične nastope in igranje v komornih skupinah, tudi svojih skladb; kot skladatelj, ki je začel ustvarjati že v srednji šoli, pa za kompozicije, ki se izvajajo še od njegovih dijaških let, tudi v gledališčih ter z velikim orkestrom.
Novembra lani je občinstvo v reškem gledališču Ivana pl. Zajca z navdušenjem sprejelo krstno izvedbo skladbe Ištipana harpija (Scefrani papir), ki jo je Juraj Marko Žerovnik napisal za orkester in zbor reške Opere ob 130. obletnici rojstva reškega književnika Janka Polić Kamova.
“V novem delu Scefrani papir se notranji svet reškega književnika Janka Polić Kamova preliva v glasbene zamisli, namenjene izvedbi solistov (mezzosopran in bariton), mešanega zbora in orkestra. Pesmi iz istoimenskega pesnikovega cikla so izhodišče za glasbeno potovanje skozi neštete izrazne možnosti simfoničnega orkestra in zbora, na mnogih mestih obogatene z nenavadnimi instrumentalnimi barvami. Kljub temu, da je pesnikov glas z vso grenkobo in uporništvom bil daleč pred svojim časom, bi bilo brez nega in ljudi kot je on, pojmovanje sveta bistveno drugačno. Zahvaljujoč tem spremembam lahko danes z optimizmom zremo v prihodnost,”
Juraj Marko Žerovnik o svoji skladbi Ištipana harpija
V okviru sodelovanja zagrebške in ljubljanske akademije za glasbo se je mladi glasbenik predstavil tudi v Ljubljani, v Zagrebu pa s svojimi skladbami in nastopi pogosto obogati prireditve v Slovenskem domu. Kako pa razmišlja o kulturi?
“Kultura ni ravno zapostavljena, se pa mogoče ne sliši dovolj glasno…. Zadovoljen sem, saj obstaja veliko možnosti in priložnosti za predstavitve, kar je za glasbenika ključno. .. Želel pa bi si širše razgledano občinstvo in več koncertov za različne okuse.”
Juraj Marko Žerovnik
Prisluhnite mlademu glasbenik v pogovoru z Marjano Mirković in celotni oddaji!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Radijski oder Trst praznuje, slovesno tudi v Zilji, do boljšega znanja slovenščine v Porabju z lektoratom v Sombotelu, z rojakom z Reke Jurajem Markom Žerovnikom o glasbenem ustvarjanju
Daljnega leta 1946 je namreč v slovenskem programu Radia Trst začela z delom gledališka skupina, ki jo je združila ljubezen do slovenskega jezika, lepe slovenske besede in strast do igranja, v Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Veliko generacij se je izmenjalo v Radijskem odru, ki so v prostoru slovenske narodne skupnosti na Tržaškem in širše v Furlaniji Julijski krajini ustvarili pomemben del zgodovine.
70 življenjskih in ustvarjalnih let Radijskega odra so slovesno obeležili 5.2. 2017 v Tržaškem Kulturnem domu na akademiji z naslovom: Vse to je ena sama ljubezen! Številni ustvarjalci so s pogledom v preteklost in prepletom sedanjega dela sestavili bogato podobo Radijskega odra. Predsednica in režiserka Maja Lapornik:
“Ljubezen je gonilna sila, ki je gnala že ustanovitelja Jožeta Peterlina in vse ustvarjalce v sedmih desetletjih. Ljubezen do igranja, literature, ki nastaja v našem prostoru, ljubezen do prostora in jezika, strast do igranja in vera v radiofonski medij, kot posrednika, ki lahko prenaša vsakemu izmed nas kjerkoli in kadarkoli zgodbe, umetnost, glasove.
Maja Lapornik
Od 250 do 270 igralcev je tlakovalo neprekinjeno jezikovno igralsko pot Radijskega odra, ob njih nekaj deset režiserjev, prav toliko radijskih mojstrov. Posegali so po delih domačih in tujih klasikov, pa tudi po besedilih sodobnih avtorjev. Veliko uveljavljenih igralcev in igralk je pred mikrofon pripeljalo družinske člane, predvsem svoje otroke, ki so z veliko mero ljubezni in naklonjenosti slovenski besede nadaljevali družinsko tradicijo.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji smo se na praznovanju pridružili rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem, ki so se srečali v Stari pošti ob odprtju razstave o slovenskih kozolcih projekta Natura kultura.
O življenju v dolini Zilje, zadnji od koroških slovenskih dolin, se pogovarjamo z Ludwigom in Pepco Druml. V Stari pošti (gostišče in hotel) skušata oblikovati osrednje kulturno stičišče slovenske narodne skupnosti in nemško govorečega večinskega prebivalstva.
Nekoč je v Ziljski dolini, ki meji na Italijo, večina družin govorila slovensko, le štiri ali pet jih je bilo nemško govorečih, danes je ravno obratno, pojasnjuje pravnik Ludwig Druml. Poleg znanega športnega društva Zahomc deluje v Zilji tudi slovensko prosvetno društvo Zila ter zbor Oisternig, ki na svojih nastopih poje tudi v slovenskem jeziku. To pa ni vedno dovolj, pravi Pepca Druml, tesno vpeta v kulturno dogajanje v Zilji.
“Ravno ob slovenskem prazniku sem razmišljala, ali imamo sploh pravico do slovenske proslave, ker človek ves dan govori samo v nemščini, v srcu pa čutiš slovensko. Peščica nas je, vsi pa smo vpeti v kulturno delo. Ker nas je malo, moramo vsi delati še toliko več.”
Pepca Druml
Odgovora na vprašanje, kako ohraniti oziroma obuditi zanimanje za slovenski jezik v dolini Pepca Druml ne pozna, kljub temu pa se ne preda, čeprav se ji zdi, da so – tako kot v pesmi Rož, Podjuna, Zila – vedno na vrsti na koncu.
Soprog Ludwig Druml, po prepričanju levičar in humanist, si želi večje podpore tudi iz Slovenije, vendar, opozarja, vitalnost narodne skupnosti se kaže tudi z voljo same skupnosti, da preživi. Skrbi ga dogajanje po svetu, širjenje ksenofobije in fašizma, ki smo mu priča.
“Upam, da nas bo, kar se zdaj dogaja, privedlo do tega, da se bo človek bolj zavedal, kam gremo. Mogoče preveč, tudi v Sloveniji, gledamo na svet, kot da je vse v redu in da ne bo nobenih težav več. Toda ravno nasprotno doživljamo vsak dan. Mogoče se bomo zbudili. Upam, da pravočasno.”
Ludwig Druml
Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu?
V prostorih Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku je tako tekla beseda o tem, kako izboljšati učinkovitosti pouka slovenskega jezika in dvojezičnega pouka na porabskih narodnostnih šolah. Srečanja so se udeležili predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje, predstavniki porabskih Slovencev in lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu, ki bi, kot so se strinjali, lahko dejavneje sodelovala z dvojezičnima osnovnima šolama in pomagala učiteljem pri pouku slovenskega jezika.
Višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger podpira tesnejše sodelovanje z lektoratom tako kot pobude za pripravo strategije razvoja pouka slovenskega jezika, za katero se zavzema predstavnik ministrstva za izobraževanje Roman Gruden.
“Sodelovanje se bo in se mora še okrepiti. Ne samo med šolniki, temveč med vsem, ki si želimo in delamo na tem, da bo slovenščina v Porabju še dolgo živa. Jezik pa je tista osebna izkaznica, zaradi katerega bodo Slovenci v Porabju ostali Slovenci.”
Valerija Perger
Glasbenik, ki končuje študij klavirja in kompozicije na akademiji za glasbo v Zagrebu, ima, kljub mladosti, za seboj že vrsto uspehov in nagrad: kot pianist za solistične nastope in igranje v komornih skupinah, tudi svojih skladb; kot skladatelj, ki je začel ustvarjati že v srednji šoli, pa za kompozicije, ki se izvajajo še od njegovih dijaških let, tudi v gledališčih ter z velikim orkestrom.
Novembra lani je občinstvo v reškem gledališču Ivana pl. Zajca z navdušenjem sprejelo krstno izvedbo skladbe Ištipana harpija (Scefrani papir), ki jo je Juraj Marko Žerovnik napisal za orkester in zbor reške Opere ob 130. obletnici rojstva reškega književnika Janka Polić Kamova.
“V novem delu Scefrani papir se notranji svet reškega književnika Janka Polić Kamova preliva v glasbene zamisli, namenjene izvedbi solistov (mezzosopran in bariton), mešanega zbora in orkestra. Pesmi iz istoimenskega pesnikovega cikla so izhodišče za glasbeno potovanje skozi neštete izrazne možnosti simfoničnega orkestra in zbora, na mnogih mestih obogatene z nenavadnimi instrumentalnimi barvami. Kljub temu, da je pesnikov glas z vso grenkobo in uporništvom bil daleč pred svojim časom, bi bilo brez nega in ljudi kot je on, pojmovanje sveta bistveno drugačno. Zahvaljujoč tem spremembam lahko danes z optimizmom zremo v prihodnost,”
Juraj Marko Žerovnik o svoji skladbi Ištipana harpija
V okviru sodelovanja zagrebške in ljubljanske akademije za glasbo se je mladi glasbenik predstavil tudi v Ljubljani, v Zagrebu pa s svojimi skladbami in nastopi pogosto obogati prireditve v Slovenskem domu. Kako pa razmišlja o kulturi?
“Kultura ni ravno zapostavljena, se pa mogoče ne sliši dovolj glasno…. Zadovoljen sem, saj obstaja veliko možnosti in priložnosti za predstavitve, kar je za glasbenika ključno. .. Želel pa bi si širše razgledano občinstvo in več koncertov za različne okuse.”
Juraj Marko Žerovnik
Prisluhnite mlademu glasbenik v pogovoru z Marjano Mirković in celotni oddaji!
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.
Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.
V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.
Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev
Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici
V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Neveljaven email naslov