Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski oder Trst praznuje, slovesno tudi v Zilji, do boljšega znanja slovenščine v Porabju z lektoratom v Sombotelu, z rojakom z Reke Jurajem Markom Žerovnikom o glasbenem ustvarjanju
Daljnega leta 1946 je namreč v slovenskem programu Radia Trst začela z delom gledališka skupina, ki jo je združila ljubezen do slovenskega jezika, lepe slovenske besede in strast do igranja, v Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Veliko generacij se je izmenjalo v Radijskem odru, ki so v prostoru slovenske narodne skupnosti na Tržaškem in širše v Furlaniji Julijski krajini ustvarili pomemben del zgodovine.
70 življenjskih in ustvarjalnih let Radijskega odra so slovesno obeležili 5.2. 2017 v Tržaškem Kulturnem domu na akademiji z naslovom: Vse to je ena sama ljubezen! Številni ustvarjalci so s pogledom v preteklost in prepletom sedanjega dela sestavili bogato podobo Radijskega odra. Predsednica in režiserka Maja Lapornik:
“Ljubezen je gonilna sila, ki je gnala že ustanovitelja Jožeta Peterlina in vse ustvarjalce v sedmih desetletjih. Ljubezen do igranja, literature, ki nastaja v našem prostoru, ljubezen do prostora in jezika, strast do igranja in vera v radiofonski medij, kot posrednika, ki lahko prenaša vsakemu izmed nas kjerkoli in kadarkoli zgodbe, umetnost, glasove.
Maja Lapornik
Od 250 do 270 igralcev je tlakovalo neprekinjeno jezikovno igralsko pot Radijskega odra, ob njih nekaj deset režiserjev, prav toliko radijskih mojstrov. Posegali so po delih domačih in tujih klasikov, pa tudi po besedilih sodobnih avtorjev. Veliko uveljavljenih igralcev in igralk je pred mikrofon pripeljalo družinske člane, predvsem svoje otroke, ki so z veliko mero ljubezni in naklonjenosti slovenski besede nadaljevali družinsko tradicijo.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji smo se na praznovanju pridružili rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem, ki so se srečali v Stari pošti ob odprtju razstave o slovenskih kozolcih projekta Natura kultura.
O življenju v dolini Zilje, zadnji od koroških slovenskih dolin, se pogovarjamo z Ludwigom in Pepco Druml. V Stari pošti (gostišče in hotel) skušata oblikovati osrednje kulturno stičišče slovenske narodne skupnosti in nemško govorečega večinskega prebivalstva.
Nekoč je v Ziljski dolini, ki meji na Italijo, večina družin govorila slovensko, le štiri ali pet jih je bilo nemško govorečih, danes je ravno obratno, pojasnjuje pravnik Ludwig Druml. Poleg znanega športnega društva Zahomc deluje v Zilji tudi slovensko prosvetno društvo Zila ter zbor Oisternig, ki na svojih nastopih poje tudi v slovenskem jeziku. To pa ni vedno dovolj, pravi Pepca Druml, tesno vpeta v kulturno dogajanje v Zilji.
“Ravno ob slovenskem prazniku sem razmišljala, ali imamo sploh pravico do slovenske proslave, ker človek ves dan govori samo v nemščini, v srcu pa čutiš slovensko. Peščica nas je, vsi pa smo vpeti v kulturno delo. Ker nas je malo, moramo vsi delati še toliko več.”
Pepca Druml
Odgovora na vprašanje, kako ohraniti oziroma obuditi zanimanje za slovenski jezik v dolini Pepca Druml ne pozna, kljub temu pa se ne preda, čeprav se ji zdi, da so – tako kot v pesmi Rož, Podjuna, Zila – vedno na vrsti na koncu.
Soprog Ludwig Druml, po prepričanju levičar in humanist, si želi večje podpore tudi iz Slovenije, vendar, opozarja, vitalnost narodne skupnosti se kaže tudi z voljo same skupnosti, da preživi. Skrbi ga dogajanje po svetu, širjenje ksenofobije in fašizma, ki smo mu priča.
“Upam, da nas bo, kar se zdaj dogaja, privedlo do tega, da se bo človek bolj zavedal, kam gremo. Mogoče preveč, tudi v Sloveniji, gledamo na svet, kot da je vse v redu in da ne bo nobenih težav več. Toda ravno nasprotno doživljamo vsak dan. Mogoče se bomo zbudili. Upam, da pravočasno.”
Ludwig Druml
Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu?
V prostorih Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku je tako tekla beseda o tem, kako izboljšati učinkovitosti pouka slovenskega jezika in dvojezičnega pouka na porabskih narodnostnih šolah. Srečanja so se udeležili predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje, predstavniki porabskih Slovencev in lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu, ki bi, kot so se strinjali, lahko dejavneje sodelovala z dvojezičnima osnovnima šolama in pomagala učiteljem pri pouku slovenskega jezika.
Višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger podpira tesnejše sodelovanje z lektoratom tako kot pobude za pripravo strategije razvoja pouka slovenskega jezika, za katero se zavzema predstavnik ministrstva za izobraževanje Roman Gruden.
“Sodelovanje se bo in se mora še okrepiti. Ne samo med šolniki, temveč med vsem, ki si želimo in delamo na tem, da bo slovenščina v Porabju še dolgo živa. Jezik pa je tista osebna izkaznica, zaradi katerega bodo Slovenci v Porabju ostali Slovenci.”
Valerija Perger
Glasbenik, ki končuje študij klavirja in kompozicije na akademiji za glasbo v Zagrebu, ima, kljub mladosti, za seboj že vrsto uspehov in nagrad: kot pianist za solistične nastope in igranje v komornih skupinah, tudi svojih skladb; kot skladatelj, ki je začel ustvarjati že v srednji šoli, pa za kompozicije, ki se izvajajo še od njegovih dijaških let, tudi v gledališčih ter z velikim orkestrom.
Novembra lani je občinstvo v reškem gledališču Ivana pl. Zajca z navdušenjem sprejelo krstno izvedbo skladbe Ištipana harpija (Scefrani papir), ki jo je Juraj Marko Žerovnik napisal za orkester in zbor reške Opere ob 130. obletnici rojstva reškega književnika Janka Polić Kamova.
“V novem delu Scefrani papir se notranji svet reškega književnika Janka Polić Kamova preliva v glasbene zamisli, namenjene izvedbi solistov (mezzosopran in bariton), mešanega zbora in orkestra. Pesmi iz istoimenskega pesnikovega cikla so izhodišče za glasbeno potovanje skozi neštete izrazne možnosti simfoničnega orkestra in zbora, na mnogih mestih obogatene z nenavadnimi instrumentalnimi barvami. Kljub temu, da je pesnikov glas z vso grenkobo in uporništvom bil daleč pred svojim časom, bi bilo brez nega in ljudi kot je on, pojmovanje sveta bistveno drugačno. Zahvaljujoč tem spremembam lahko danes z optimizmom zremo v prihodnost,”
Juraj Marko Žerovnik o svoji skladbi Ištipana harpija
V okviru sodelovanja zagrebške in ljubljanske akademije za glasbo se je mladi glasbenik predstavil tudi v Ljubljani, v Zagrebu pa s svojimi skladbami in nastopi pogosto obogati prireditve v Slovenskem domu. Kako pa razmišlja o kulturi?
“Kultura ni ravno zapostavljena, se pa mogoče ne sliši dovolj glasno…. Zadovoljen sem, saj obstaja veliko možnosti in priložnosti za predstavitve, kar je za glasbenika ključno. .. Želel pa bi si širše razgledano občinstvo in več koncertov za različne okuse.”
Juraj Marko Žerovnik
Prisluhnite mlademu glasbenik v pogovoru z Marjano Mirković in celotni oddaji!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Radijski oder Trst praznuje, slovesno tudi v Zilji, do boljšega znanja slovenščine v Porabju z lektoratom v Sombotelu, z rojakom z Reke Jurajem Markom Žerovnikom o glasbenem ustvarjanju
Daljnega leta 1946 je namreč v slovenskem programu Radia Trst začela z delom gledališka skupina, ki jo je združila ljubezen do slovenskega jezika, lepe slovenske besede in strast do igranja, v Sotočjih poroča Mirjam Muženič. Veliko generacij se je izmenjalo v Radijskem odru, ki so v prostoru slovenske narodne skupnosti na Tržaškem in širše v Furlaniji Julijski krajini ustvarili pomemben del zgodovine.
70 življenjskih in ustvarjalnih let Radijskega odra so slovesno obeležili 5.2. 2017 v Tržaškem Kulturnem domu na akademiji z naslovom: Vse to je ena sama ljubezen! Številni ustvarjalci so s pogledom v preteklost in prepletom sedanjega dela sestavili bogato podobo Radijskega odra. Predsednica in režiserka Maja Lapornik:
“Ljubezen je gonilna sila, ki je gnala že ustanovitelja Jožeta Peterlina in vse ustvarjalce v sedmih desetletjih. Ljubezen do igranja, literature, ki nastaja v našem prostoru, ljubezen do prostora in jezika, strast do igranja in vera v radiofonski medij, kot posrednika, ki lahko prenaša vsakemu izmed nas kjerkoli in kadarkoli zgodbe, umetnost, glasove.
Maja Lapornik
Od 250 do 270 igralcev je tlakovalo neprekinjeno jezikovno igralsko pot Radijskega odra, ob njih nekaj deset režiserjev, prav toliko radijskih mojstrov. Posegali so po delih domačih in tujih klasikov, pa tudi po besedilih sodobnih avtorjev. Veliko uveljavljenih igralcev in igralk je pred mikrofon pripeljalo družinske člane, predvsem svoje otroke, ki so z veliko mero ljubezni in naklonjenosti slovenski besede nadaljevali družinsko tradicijo.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji smo se na praznovanju pridružili rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem, ki so se srečali v Stari pošti ob odprtju razstave o slovenskih kozolcih projekta Natura kultura.
O življenju v dolini Zilje, zadnji od koroških slovenskih dolin, se pogovarjamo z Ludwigom in Pepco Druml. V Stari pošti (gostišče in hotel) skušata oblikovati osrednje kulturno stičišče slovenske narodne skupnosti in nemško govorečega večinskega prebivalstva.
Nekoč je v Ziljski dolini, ki meji na Italijo, večina družin govorila slovensko, le štiri ali pet jih je bilo nemško govorečih, danes je ravno obratno, pojasnjuje pravnik Ludwig Druml. Poleg znanega športnega društva Zahomc deluje v Zilji tudi slovensko prosvetno društvo Zila ter zbor Oisternig, ki na svojih nastopih poje tudi v slovenskem jeziku. To pa ni vedno dovolj, pravi Pepca Druml, tesno vpeta v kulturno dogajanje v Zilji.
“Ravno ob slovenskem prazniku sem razmišljala, ali imamo sploh pravico do slovenske proslave, ker človek ves dan govori samo v nemščini, v srcu pa čutiš slovensko. Peščica nas je, vsi pa smo vpeti v kulturno delo. Ker nas je malo, moramo vsi delati še toliko več.”
Pepca Druml
Odgovora na vprašanje, kako ohraniti oziroma obuditi zanimanje za slovenski jezik v dolini Pepca Druml ne pozna, kljub temu pa se ne preda, čeprav se ji zdi, da so – tako kot v pesmi Rož, Podjuna, Zila – vedno na vrsti na koncu.
Soprog Ludwig Druml, po prepričanju levičar in humanist, si želi večje podpore tudi iz Slovenije, vendar, opozarja, vitalnost narodne skupnosti se kaže tudi z voljo same skupnosti, da preživi. Skrbi ga dogajanje po svetu, širjenje ksenofobije in fašizma, ki smo mu priča.
“Upam, da nas bo, kar se zdaj dogaja, privedlo do tega, da se bo človek bolj zavedal, kam gremo. Mogoče preveč, tudi v Sloveniji, gledamo na svet, kot da je vse v redu in da ne bo nobenih težav več. Toda ravno nasprotno doživljamo vsak dan. Mogoče se bomo zbudili. Upam, da pravočasno.”
Ludwig Druml
Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu?
V prostorih Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku je tako tekla beseda o tem, kako izboljšati učinkovitosti pouka slovenskega jezika in dvojezičnega pouka na porabskih narodnostnih šolah. Srečanja so se udeležili predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje, predstavniki porabskih Slovencev in lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu, ki bi, kot so se strinjali, lahko dejavneje sodelovala z dvojezičnima osnovnima šolama in pomagala učiteljem pri pouku slovenskega jezika.
Višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valerija Perger podpira tesnejše sodelovanje z lektoratom tako kot pobude za pripravo strategije razvoja pouka slovenskega jezika, za katero se zavzema predstavnik ministrstva za izobraževanje Roman Gruden.
“Sodelovanje se bo in se mora še okrepiti. Ne samo med šolniki, temveč med vsem, ki si želimo in delamo na tem, da bo slovenščina v Porabju še dolgo živa. Jezik pa je tista osebna izkaznica, zaradi katerega bodo Slovenci v Porabju ostali Slovenci.”
Valerija Perger
Glasbenik, ki končuje študij klavirja in kompozicije na akademiji za glasbo v Zagrebu, ima, kljub mladosti, za seboj že vrsto uspehov in nagrad: kot pianist za solistične nastope in igranje v komornih skupinah, tudi svojih skladb; kot skladatelj, ki je začel ustvarjati že v srednji šoli, pa za kompozicije, ki se izvajajo še od njegovih dijaških let, tudi v gledališčih ter z velikim orkestrom.
Novembra lani je občinstvo v reškem gledališču Ivana pl. Zajca z navdušenjem sprejelo krstno izvedbo skladbe Ištipana harpija (Scefrani papir), ki jo je Juraj Marko Žerovnik napisal za orkester in zbor reške Opere ob 130. obletnici rojstva reškega književnika Janka Polić Kamova.
“V novem delu Scefrani papir se notranji svet reškega književnika Janka Polić Kamova preliva v glasbene zamisli, namenjene izvedbi solistov (mezzosopran in bariton), mešanega zbora in orkestra. Pesmi iz istoimenskega pesnikovega cikla so izhodišče za glasbeno potovanje skozi neštete izrazne možnosti simfoničnega orkestra in zbora, na mnogih mestih obogatene z nenavadnimi instrumentalnimi barvami. Kljub temu, da je pesnikov glas z vso grenkobo in uporništvom bil daleč pred svojim časom, bi bilo brez nega in ljudi kot je on, pojmovanje sveta bistveno drugačno. Zahvaljujoč tem spremembam lahko danes z optimizmom zremo v prihodnost,”
Juraj Marko Žerovnik o svoji skladbi Ištipana harpija
V okviru sodelovanja zagrebške in ljubljanske akademije za glasbo se je mladi glasbenik predstavil tudi v Ljubljani, v Zagrebu pa s svojimi skladbami in nastopi pogosto obogati prireditve v Slovenskem domu. Kako pa razmišlja o kulturi?
“Kultura ni ravno zapostavljena, se pa mogoče ne sliši dovolj glasno…. Zadovoljen sem, saj obstaja veliko možnosti in priložnosti za predstavitve, kar je za glasbenika ključno. .. Želel pa bi si širše razgledano občinstvo in več koncertov za različne okuse.”
Juraj Marko Žerovnik
Prisluhnite mlademu glasbenik v pogovoru z Marjano Mirković in celotni oddaji!
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov