Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bo slovenščina dobila svoje mesto v novi koroški deželni ustavi? Vrtec Reka prvi na Hrvaškem, ki ponuja učenje slovenskega jezika. Z Brankom Šömnom o globalizaciji in usodi manjših jezikov. Z organizatorji 50. Kraškega pusta pa tudi o slogi Slovencev v Italiji.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej so razpravljali člani pristojnih delovnih teles državnega zbora. Strasti se umirjajo, soglasno sprejeta sklepa na skupni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, s katerimi poslanci pozivajo vlado, naj se še naprej posvetuje s predstavniki koroških Slovencev in dejavno opozarja na njihove zahteve, so pozdravili tudi predstavniki krovnih organizacij rojakov na avstrijskem Koroškem.
Kakšne pa so realne možnosti za ustavni zapis slovenščine kot drugega deželnega jezika avstrijske Koroške in kaj bodo storili koroški Slovenci, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani? Se bodo odrekli omembi slovenske skupnosti v novi koroški deželni ustavi? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo z vodilnimi v krovnih slovenskih organizacijah in Enotni listi. Kako pa je z drugimi odprtimi vprašanji, kako kaže Novicam – tedniku koroških Slovencev?
Na Reki se 1.3. 2017 začenja program učenja slovenščine v enem od vrtcev. Krajši vzgojno-izobraževalni program za predšolske otroke, pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj bi jeseni že prerasel v program, ki bo v celoti v slovenščini.
Pobuda za učenje slovenščine v reškem vrtcu se tako uspešno uresničuje že po manj kot pol leta. Ob podpori pristojnega oddelka mestnih oblasti, vodstva vrtcev in predvsem zavzetosti same ravnateljice Davorke Guštin so 23.2.2017 predstavili program učenja slovenščine, ki je brezplačen in odprt tudi za vse zainteresirane.
Oblikovali smo skupino, imamo program in vzgojiteljico, ki govori slovensko in bo vodila krajši program učenja slovenščine, je na srečanju sodelujočih pri programu in predstavnikov slovenske skupnosti z velikim zadovoljstvom povedala ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin.
Dolgo časa so iskali pravega kompetentnega vzgojitelja, ki obenem obvlada slovenski jezik. Našli so Laureto Španjol, ki od prvega marca naprej v vrtcu Reka vodi program, po eno uro dvakrat na teden, in to ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17. 30 ure. Anketa, ki so jo naredili pred kratkim, je namreč pokazala precejšnje zanimanje za učenje slovenskega jezika, pravi Davroka Guštin:
“Upamo, da bodo starši, ki so se tedaj pozitivno odzvali, prijavili svoje otroke in se bo program začel v skupini, ki bo v Vrtcu Reka odslej rasla skupaj, skupaj bogatila svoje delo ter uspešno delovala.”
Zaenkrat je prijavljenih pet otrok. Ali bo to dovolj, ravnateljice ne skrbi:
“Minimum za nas ne obstaja, prepričana sem, da bomo s toliko volje in želje po programu program tudi začeli, s tistimi, ki se bodo prijavili, a prepričana sem, da se bo njihovo število kmalu povečalo.”
Od pobude, prvič dane pred skoraj desetletjem, je poleg grenkega priokusa, ker je kmalu zamrla, ostal verificiran program, ki je zdaj zaživel tudi v praksi. Cilj pa je celodnevni program v slovenščini, optimistično napoveduje Davorka Guštin:
“Najprej moramo poskrbeti za verificiran program: pripraviti ga in pridobiti soglasje za njegovo izvajanje, seveda morajo biti izpolnjeni tudi organizacijski pogoji in zagotovljena skupina otrok. Zaenkrat gremo prav gotovo naprej s krajšim programom in ustvarjanjem razmer za čimprejšnje pogoje za celodnevni program, ker v perspektivi, v prihodnje, upamo, da bomo imeli tudi takšno skupino.”
Program učenja slovenščine na predšolski ravni na Reki je prva takšna pobuda doslej na Hrvaškem, in upati je, da ji bodo sledili tudi rojaki v drugih okoljih, sklene svoj prispevek v tokratnih Sotočjih Marjana Mirković.
V torek, 21. februarja, na mednarodni dan maternega jezika, je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo srečanje s predstavniki porabskih Slovencev. Ni pa bil to edini dogodek, na katerem je tekla beseda o tem, kako se z ohranjanjem materinščine spopada najmanjša slovenska zamejska skupnost. V 23.2.2017 so v Monoštru predstavili knjigo humoresk z naslovom Rakičanski breg- Monošterski brejg, ki jo je napisal Branko Šömen.
Zbirka humoresk, za katere je avtor navdih dobil pri Butalcih, je, poroča Silva Eöry, izšla v zbirki Med Rabo in Muro, ki jo ureja Franc Just in ki, kot prav urednik, ponuja porabskim bralcem kakovostna dela slovenskih avtorjev. Tako so v zbirki med drugim izšla tudi dela Ferija Lainščka, Milana Vincentiča, Dušana Šarotarja in Štefana Koradša, če naštejemo samo nekatere.
“Bil je že čas, da med avtorje uvrstimo tudi Branka Šömna, ki je eminentno literarno ime…Bil pa je tudi čas, da pridejo med porabske Slovence tudi humoreske, da se lahko nasmejejo.”
Jezikovni koncept zbirke je sožitje med porabskim narečjem in knjižno slovenščino in izhaja iz specifičnega položaja v Porabju, pojasnjuje urednik. Starejši prebivalci namreč bolje razumejo porabsko narečje, mlajši pa slovensko knjižno govorico, zato je zbirka most med obema .
Da je zbirka humoresk spomin na čase, ki jih ni več, je na literarnem večeru v Monoštru pojasnil avtor Branko Šömen, literat, novinar, pedagog in scenarist, ki je mladost preživel v Murski Soboti, zadnja tri desetletja pa živi na Hrvaškem. Zaskrbljen je zaradi globalizacije, ko so jeziki manjševilčnih narodov še bolj na prepihu:
“Dialektika življenja je, da majhne stvari, ki so lahko dobre, izginjajo, velike jih ‘žrejo’. Evropa se amerikanizira in mi smo na njenem robu.”
Širjenje ameriške ideologije prek glasbe in gospodarstva s hitro prehrano, ogroža manjše jezike, je prepričan avtor:
“Danes je tako, da do koder sega ameriški jezik, smo postali kolonije. In tako so slovenščina in drugi mali jeziki, zelo ogroženi, vendar pa se tega še ne zavedamo.”
Knjižna zbirka Med Rabo in Muro, v kateri bo letos izšla jubilejna 20 knjiga, je nastajala v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in nekdanje založbe Franc Franc, ki jo je zdaj nadomestilo društvo za humanistična vprašanja Argo. Ves čas je zbirko podpiral tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi urednik Franc Just:
“Pred nekaj leti je bila ta podpora materinska, zdaj pa je vse bolj mačehovska, saj so nam v zadnjih treh letih sredstva radikalno zmanjšali.”
Tradicionalni Kraški pust na Opčinah je letos praznoval Abrahama. V sončnem, a mrzlem sobotnem popoldnevu 25.2.2017 se je po glavni ulici tega kraja lučaj pred mejo s Slovenijo, vil glasen sprevod 13 alegoričnih voz in 11-ih pustnih skupin, skupaj več kot 1500 mask. Družno z več sto obiskovalci iz krajev na obeh straneh meje, v maskah in brez, so se poklonili 50-letnici tega največjega in najbolje obiskanega karnevala na Krasu, ki ga je spremljala tudi Mirjam Muženič.
Že prvi pogled na pisano in veselo razpoloženo množico v barvitih kostimih in z domiselnimi maskami, je obetal nepozabno doživetje. Na začetku kilometrske pustne poti je vse niti v rokah stiskal neutrudni predsednik organizacijskega odbora, brez maske, seveda, a z odličnim spominom, Igor Malalan:
“Do danes smo šli tako naprej, da smo mogoče celo preveč zrasli. Vozov je mogoče nekaj manj, so pa zelo veliki. Hvala vsej tej naši mladini, vsem vasem od Dolinske občine do Goriške. Sodelujemo tudi s Karnivalom in uspeli smo povezati celotno slovensko manjšino in pripraviti eno pametno prireditev.….Samo pri pustu smo tako združeni in enotni, ker vemo, da lahko zmagamo. Drugače ne bomo nikoli zmagali, bomo Ščavi sami sebe. “
Leta 1967 ob prvem pustnem sprevodu na Opčinah je sodelovalo 17 voz iz prav toliko kraških vasi. Pustne vozove, ki vedno odražajo aktualno družbeno in politično dogajanje, v vaseh pripravljajo več mesecev. Letos so bili zmagovalci med vozovi Opčine, med skupinami pa Sanjski vrt – skupine Luna puhne iz Padrič Gropade.
Fotogalerijo jubilejnega 50. Kraškega pusta pa si lahko ogledate tu.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Bo slovenščina dobila svoje mesto v novi koroški deželni ustavi? Vrtec Reka prvi na Hrvaškem, ki ponuja učenje slovenskega jezika. Z Brankom Šömnom o globalizaciji in usodi manjših jezikov. Z organizatorji 50. Kraškega pusta pa tudi o slogi Slovencev v Italiji.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej so razpravljali člani pristojnih delovnih teles državnega zbora. Strasti se umirjajo, soglasno sprejeta sklepa na skupni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, s katerimi poslanci pozivajo vlado, naj se še naprej posvetuje s predstavniki koroških Slovencev in dejavno opozarja na njihove zahteve, so pozdravili tudi predstavniki krovnih organizacij rojakov na avstrijskem Koroškem.
Kakšne pa so realne možnosti za ustavni zapis slovenščine kot drugega deželnega jezika avstrijske Koroške in kaj bodo storili koroški Slovenci, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani? Se bodo odrekli omembi slovenske skupnosti v novi koroški deželni ustavi? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo z vodilnimi v krovnih slovenskih organizacijah in Enotni listi. Kako pa je z drugimi odprtimi vprašanji, kako kaže Novicam – tedniku koroških Slovencev?
Na Reki se 1.3. 2017 začenja program učenja slovenščine v enem od vrtcev. Krajši vzgojno-izobraževalni program za predšolske otroke, pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj bi jeseni že prerasel v program, ki bo v celoti v slovenščini.
Pobuda za učenje slovenščine v reškem vrtcu se tako uspešno uresničuje že po manj kot pol leta. Ob podpori pristojnega oddelka mestnih oblasti, vodstva vrtcev in predvsem zavzetosti same ravnateljice Davorke Guštin so 23.2.2017 predstavili program učenja slovenščine, ki je brezplačen in odprt tudi za vse zainteresirane.
Oblikovali smo skupino, imamo program in vzgojiteljico, ki govori slovensko in bo vodila krajši program učenja slovenščine, je na srečanju sodelujočih pri programu in predstavnikov slovenske skupnosti z velikim zadovoljstvom povedala ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin.
Dolgo časa so iskali pravega kompetentnega vzgojitelja, ki obenem obvlada slovenski jezik. Našli so Laureto Španjol, ki od prvega marca naprej v vrtcu Reka vodi program, po eno uro dvakrat na teden, in to ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17. 30 ure. Anketa, ki so jo naredili pred kratkim, je namreč pokazala precejšnje zanimanje za učenje slovenskega jezika, pravi Davroka Guštin:
“Upamo, da bodo starši, ki so se tedaj pozitivno odzvali, prijavili svoje otroke in se bo program začel v skupini, ki bo v Vrtcu Reka odslej rasla skupaj, skupaj bogatila svoje delo ter uspešno delovala.”
Zaenkrat je prijavljenih pet otrok. Ali bo to dovolj, ravnateljice ne skrbi:
“Minimum za nas ne obstaja, prepričana sem, da bomo s toliko volje in želje po programu program tudi začeli, s tistimi, ki se bodo prijavili, a prepričana sem, da se bo njihovo število kmalu povečalo.”
Od pobude, prvič dane pred skoraj desetletjem, je poleg grenkega priokusa, ker je kmalu zamrla, ostal verificiran program, ki je zdaj zaživel tudi v praksi. Cilj pa je celodnevni program v slovenščini, optimistično napoveduje Davorka Guštin:
“Najprej moramo poskrbeti za verificiran program: pripraviti ga in pridobiti soglasje za njegovo izvajanje, seveda morajo biti izpolnjeni tudi organizacijski pogoji in zagotovljena skupina otrok. Zaenkrat gremo prav gotovo naprej s krajšim programom in ustvarjanjem razmer za čimprejšnje pogoje za celodnevni program, ker v perspektivi, v prihodnje, upamo, da bomo imeli tudi takšno skupino.”
Program učenja slovenščine na predšolski ravni na Reki je prva takšna pobuda doslej na Hrvaškem, in upati je, da ji bodo sledili tudi rojaki v drugih okoljih, sklene svoj prispevek v tokratnih Sotočjih Marjana Mirković.
V torek, 21. februarja, na mednarodni dan maternega jezika, je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo srečanje s predstavniki porabskih Slovencev. Ni pa bil to edini dogodek, na katerem je tekla beseda o tem, kako se z ohranjanjem materinščine spopada najmanjša slovenska zamejska skupnost. V 23.2.2017 so v Monoštru predstavili knjigo humoresk z naslovom Rakičanski breg- Monošterski brejg, ki jo je napisal Branko Šömen.
Zbirka humoresk, za katere je avtor navdih dobil pri Butalcih, je, poroča Silva Eöry, izšla v zbirki Med Rabo in Muro, ki jo ureja Franc Just in ki, kot prav urednik, ponuja porabskim bralcem kakovostna dela slovenskih avtorjev. Tako so v zbirki med drugim izšla tudi dela Ferija Lainščka, Milana Vincentiča, Dušana Šarotarja in Štefana Koradša, če naštejemo samo nekatere.
“Bil je že čas, da med avtorje uvrstimo tudi Branka Šömna, ki je eminentno literarno ime…Bil pa je tudi čas, da pridejo med porabske Slovence tudi humoreske, da se lahko nasmejejo.”
Jezikovni koncept zbirke je sožitje med porabskim narečjem in knjižno slovenščino in izhaja iz specifičnega položaja v Porabju, pojasnjuje urednik. Starejši prebivalci namreč bolje razumejo porabsko narečje, mlajši pa slovensko knjižno govorico, zato je zbirka most med obema .
Da je zbirka humoresk spomin na čase, ki jih ni več, je na literarnem večeru v Monoštru pojasnil avtor Branko Šömen, literat, novinar, pedagog in scenarist, ki je mladost preživel v Murski Soboti, zadnja tri desetletja pa živi na Hrvaškem. Zaskrbljen je zaradi globalizacije, ko so jeziki manjševilčnih narodov še bolj na prepihu:
“Dialektika življenja je, da majhne stvari, ki so lahko dobre, izginjajo, velike jih ‘žrejo’. Evropa se amerikanizira in mi smo na njenem robu.”
Širjenje ameriške ideologije prek glasbe in gospodarstva s hitro prehrano, ogroža manjše jezike, je prepričan avtor:
“Danes je tako, da do koder sega ameriški jezik, smo postali kolonije. In tako so slovenščina in drugi mali jeziki, zelo ogroženi, vendar pa se tega še ne zavedamo.”
Knjižna zbirka Med Rabo in Muro, v kateri bo letos izšla jubilejna 20 knjiga, je nastajala v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in nekdanje založbe Franc Franc, ki jo je zdaj nadomestilo društvo za humanistična vprašanja Argo. Ves čas je zbirko podpiral tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi urednik Franc Just:
“Pred nekaj leti je bila ta podpora materinska, zdaj pa je vse bolj mačehovska, saj so nam v zadnjih treh letih sredstva radikalno zmanjšali.”
Tradicionalni Kraški pust na Opčinah je letos praznoval Abrahama. V sončnem, a mrzlem sobotnem popoldnevu 25.2.2017 se je po glavni ulici tega kraja lučaj pred mejo s Slovenijo, vil glasen sprevod 13 alegoričnih voz in 11-ih pustnih skupin, skupaj več kot 1500 mask. Družno z več sto obiskovalci iz krajev na obeh straneh meje, v maskah in brez, so se poklonili 50-letnici tega največjega in najbolje obiskanega karnevala na Krasu, ki ga je spremljala tudi Mirjam Muženič.
Že prvi pogled na pisano in veselo razpoloženo množico v barvitih kostimih in z domiselnimi maskami, je obetal nepozabno doživetje. Na začetku kilometrske pustne poti je vse niti v rokah stiskal neutrudni predsednik organizacijskega odbora, brez maske, seveda, a z odličnim spominom, Igor Malalan:
“Do danes smo šli tako naprej, da smo mogoče celo preveč zrasli. Vozov je mogoče nekaj manj, so pa zelo veliki. Hvala vsej tej naši mladini, vsem vasem od Dolinske občine do Goriške. Sodelujemo tudi s Karnivalom in uspeli smo povezati celotno slovensko manjšino in pripraviti eno pametno prireditev.….Samo pri pustu smo tako združeni in enotni, ker vemo, da lahko zmagamo. Drugače ne bomo nikoli zmagali, bomo Ščavi sami sebe. “
Leta 1967 ob prvem pustnem sprevodu na Opčinah je sodelovalo 17 voz iz prav toliko kraških vasi. Pustne vozove, ki vedno odražajo aktualno družbeno in politično dogajanje, v vaseh pripravljajo več mesecev. Letos so bili zmagovalci med vozovi Opčine, med skupinami pa Sanjski vrt – skupine Luna puhne iz Padrič Gropade.
Fotogalerijo jubilejnega 50. Kraškega pusta pa si lahko ogledate tu.
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.
Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.
V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.
Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev
Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici
V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Neveljaven email naslov