Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bo slovenščina dobila svoje mesto v novi koroški deželni ustavi? Vrtec Reka prvi na Hrvaškem, ki ponuja učenje slovenskega jezika. Z Brankom Šömnom o globalizaciji in usodi manjših jezikov. Z organizatorji 50. Kraškega pusta pa tudi o slogi Slovencev v Italiji.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej so razpravljali člani pristojnih delovnih teles državnega zbora. Strasti se umirjajo, soglasno sprejeta sklepa na skupni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, s katerimi poslanci pozivajo vlado, naj se še naprej posvetuje s predstavniki koroških Slovencev in dejavno opozarja na njihove zahteve, so pozdravili tudi predstavniki krovnih organizacij rojakov na avstrijskem Koroškem.
Kakšne pa so realne možnosti za ustavni zapis slovenščine kot drugega deželnega jezika avstrijske Koroške in kaj bodo storili koroški Slovenci, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani? Se bodo odrekli omembi slovenske skupnosti v novi koroški deželni ustavi? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo z vodilnimi v krovnih slovenskih organizacijah in Enotni listi. Kako pa je z drugimi odprtimi vprašanji, kako kaže Novicam – tedniku koroških Slovencev?
Na Reki se 1.3. 2017 začenja program učenja slovenščine v enem od vrtcev. Krajši vzgojno-izobraževalni program za predšolske otroke, pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj bi jeseni že prerasel v program, ki bo v celoti v slovenščini.
Pobuda za učenje slovenščine v reškem vrtcu se tako uspešno uresničuje že po manj kot pol leta. Ob podpori pristojnega oddelka mestnih oblasti, vodstva vrtcev in predvsem zavzetosti same ravnateljice Davorke Guštin so 23.2.2017 predstavili program učenja slovenščine, ki je brezplačen in odprt tudi za vse zainteresirane.
Oblikovali smo skupino, imamo program in vzgojiteljico, ki govori slovensko in bo vodila krajši program učenja slovenščine, je na srečanju sodelujočih pri programu in predstavnikov slovenske skupnosti z velikim zadovoljstvom povedala ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin.
Dolgo časa so iskali pravega kompetentnega vzgojitelja, ki obenem obvlada slovenski jezik. Našli so Laureto Španjol, ki od prvega marca naprej v vrtcu Reka vodi program, po eno uro dvakrat na teden, in to ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17. 30 ure. Anketa, ki so jo naredili pred kratkim, je namreč pokazala precejšnje zanimanje za učenje slovenskega jezika, pravi Davroka Guštin:
“Upamo, da bodo starši, ki so se tedaj pozitivno odzvali, prijavili svoje otroke in se bo program začel v skupini, ki bo v Vrtcu Reka odslej rasla skupaj, skupaj bogatila svoje delo ter uspešno delovala.”
Zaenkrat je prijavljenih pet otrok. Ali bo to dovolj, ravnateljice ne skrbi:
“Minimum za nas ne obstaja, prepričana sem, da bomo s toliko volje in želje po programu program tudi začeli, s tistimi, ki se bodo prijavili, a prepričana sem, da se bo njihovo število kmalu povečalo.”
Od pobude, prvič dane pred skoraj desetletjem, je poleg grenkega priokusa, ker je kmalu zamrla, ostal verificiran program, ki je zdaj zaživel tudi v praksi. Cilj pa je celodnevni program v slovenščini, optimistično napoveduje Davorka Guštin:
“Najprej moramo poskrbeti za verificiran program: pripraviti ga in pridobiti soglasje za njegovo izvajanje, seveda morajo biti izpolnjeni tudi organizacijski pogoji in zagotovljena skupina otrok. Zaenkrat gremo prav gotovo naprej s krajšim programom in ustvarjanjem razmer za čimprejšnje pogoje za celodnevni program, ker v perspektivi, v prihodnje, upamo, da bomo imeli tudi takšno skupino.”
Program učenja slovenščine na predšolski ravni na Reki je prva takšna pobuda doslej na Hrvaškem, in upati je, da ji bodo sledili tudi rojaki v drugih okoljih, sklene svoj prispevek v tokratnih Sotočjih Marjana Mirković.
V torek, 21. februarja, na mednarodni dan maternega jezika, je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo srečanje s predstavniki porabskih Slovencev. Ni pa bil to edini dogodek, na katerem je tekla beseda o tem, kako se z ohranjanjem materinščine spopada najmanjša slovenska zamejska skupnost. V 23.2.2017 so v Monoštru predstavili knjigo humoresk z naslovom Rakičanski breg- Monošterski brejg, ki jo je napisal Branko Šömen.
Zbirka humoresk, za katere je avtor navdih dobil pri Butalcih, je, poroča Silva Eöry, izšla v zbirki Med Rabo in Muro, ki jo ureja Franc Just in ki, kot prav urednik, ponuja porabskim bralcem kakovostna dela slovenskih avtorjev. Tako so v zbirki med drugim izšla tudi dela Ferija Lainščka, Milana Vincentiča, Dušana Šarotarja in Štefana Koradša, če naštejemo samo nekatere.
“Bil je že čas, da med avtorje uvrstimo tudi Branka Šömna, ki je eminentno literarno ime…Bil pa je tudi čas, da pridejo med porabske Slovence tudi humoreske, da se lahko nasmejejo.”
Jezikovni koncept zbirke je sožitje med porabskim narečjem in knjižno slovenščino in izhaja iz specifičnega položaja v Porabju, pojasnjuje urednik. Starejši prebivalci namreč bolje razumejo porabsko narečje, mlajši pa slovensko knjižno govorico, zato je zbirka most med obema .
Da je zbirka humoresk spomin na čase, ki jih ni več, je na literarnem večeru v Monoštru pojasnil avtor Branko Šömen, literat, novinar, pedagog in scenarist, ki je mladost preživel v Murski Soboti, zadnja tri desetletja pa živi na Hrvaškem. Zaskrbljen je zaradi globalizacije, ko so jeziki manjševilčnih narodov še bolj na prepihu:
“Dialektika življenja je, da majhne stvari, ki so lahko dobre, izginjajo, velike jih ‘žrejo’. Evropa se amerikanizira in mi smo na njenem robu.”
Širjenje ameriške ideologije prek glasbe in gospodarstva s hitro prehrano, ogroža manjše jezike, je prepričan avtor:
“Danes je tako, da do koder sega ameriški jezik, smo postali kolonije. In tako so slovenščina in drugi mali jeziki, zelo ogroženi, vendar pa se tega še ne zavedamo.”
Knjižna zbirka Med Rabo in Muro, v kateri bo letos izšla jubilejna 20 knjiga, je nastajala v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in nekdanje založbe Franc Franc, ki jo je zdaj nadomestilo društvo za humanistična vprašanja Argo. Ves čas je zbirko podpiral tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi urednik Franc Just:
“Pred nekaj leti je bila ta podpora materinska, zdaj pa je vse bolj mačehovska, saj so nam v zadnjih treh letih sredstva radikalno zmanjšali.”
Tradicionalni Kraški pust na Opčinah je letos praznoval Abrahama. V sončnem, a mrzlem sobotnem popoldnevu 25.2.2017 se je po glavni ulici tega kraja lučaj pred mejo s Slovenijo, vil glasen sprevod 13 alegoričnih voz in 11-ih pustnih skupin, skupaj več kot 1500 mask. Družno z več sto obiskovalci iz krajev na obeh straneh meje, v maskah in brez, so se poklonili 50-letnici tega največjega in najbolje obiskanega karnevala na Krasu, ki ga je spremljala tudi Mirjam Muženič.
Že prvi pogled na pisano in veselo razpoloženo množico v barvitih kostimih in z domiselnimi maskami, je obetal nepozabno doživetje. Na začetku kilometrske pustne poti je vse niti v rokah stiskal neutrudni predsednik organizacijskega odbora, brez maske, seveda, a z odličnim spominom, Igor Malalan:
“Do danes smo šli tako naprej, da smo mogoče celo preveč zrasli. Vozov je mogoče nekaj manj, so pa zelo veliki. Hvala vsej tej naši mladini, vsem vasem od Dolinske občine do Goriške. Sodelujemo tudi s Karnivalom in uspeli smo povezati celotno slovensko manjšino in pripraviti eno pametno prireditev.….Samo pri pustu smo tako združeni in enotni, ker vemo, da lahko zmagamo. Drugače ne bomo nikoli zmagali, bomo Ščavi sami sebe. “
Leta 1967 ob prvem pustnem sprevodu na Opčinah je sodelovalo 17 voz iz prav toliko kraških vasi. Pustne vozove, ki vedno odražajo aktualno družbeno in politično dogajanje, v vaseh pripravljajo več mesecev. Letos so bili zmagovalci med vozovi Opčine, med skupinami pa Sanjski vrt – skupine Luna puhne iz Padrič Gropade.
Fotogalerijo jubilejnega 50. Kraškega pusta pa si lahko ogledate tu.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Bo slovenščina dobila svoje mesto v novi koroški deželni ustavi? Vrtec Reka prvi na Hrvaškem, ki ponuja učenje slovenskega jezika. Z Brankom Šömnom o globalizaciji in usodi manjših jezikov. Z organizatorji 50. Kraškega pusta pa tudi o slogi Slovencev v Italiji.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej so razpravljali člani pristojnih delovnih teles državnega zbora. Strasti se umirjajo, soglasno sprejeta sklepa na skupni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, s katerimi poslanci pozivajo vlado, naj se še naprej posvetuje s predstavniki koroških Slovencev in dejavno opozarja na njihove zahteve, so pozdravili tudi predstavniki krovnih organizacij rojakov na avstrijskem Koroškem.
Kakšne pa so realne možnosti za ustavni zapis slovenščine kot drugega deželnega jezika avstrijske Koroške in kaj bodo storili koroški Slovenci, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani? Se bodo odrekli omembi slovenske skupnosti v novi koroški deželni ustavi? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo z vodilnimi v krovnih slovenskih organizacijah in Enotni listi. Kako pa je z drugimi odprtimi vprašanji, kako kaže Novicam – tedniku koroških Slovencev?
Na Reki se 1.3. 2017 začenja program učenja slovenščine v enem od vrtcev. Krajši vzgojno-izobraževalni program za predšolske otroke, pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj bi jeseni že prerasel v program, ki bo v celoti v slovenščini.
Pobuda za učenje slovenščine v reškem vrtcu se tako uspešno uresničuje že po manj kot pol leta. Ob podpori pristojnega oddelka mestnih oblasti, vodstva vrtcev in predvsem zavzetosti same ravnateljice Davorke Guštin so 23.2.2017 predstavili program učenja slovenščine, ki je brezplačen in odprt tudi za vse zainteresirane.
Oblikovali smo skupino, imamo program in vzgojiteljico, ki govori slovensko in bo vodila krajši program učenja slovenščine, je na srečanju sodelujočih pri programu in predstavnikov slovenske skupnosti z velikim zadovoljstvom povedala ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin.
Dolgo časa so iskali pravega kompetentnega vzgojitelja, ki obenem obvlada slovenski jezik. Našli so Laureto Španjol, ki od prvega marca naprej v vrtcu Reka vodi program, po eno uro dvakrat na teden, in to ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17. 30 ure. Anketa, ki so jo naredili pred kratkim, je namreč pokazala precejšnje zanimanje za učenje slovenskega jezika, pravi Davroka Guštin:
“Upamo, da bodo starši, ki so se tedaj pozitivno odzvali, prijavili svoje otroke in se bo program začel v skupini, ki bo v Vrtcu Reka odslej rasla skupaj, skupaj bogatila svoje delo ter uspešno delovala.”
Zaenkrat je prijavljenih pet otrok. Ali bo to dovolj, ravnateljice ne skrbi:
“Minimum za nas ne obstaja, prepričana sem, da bomo s toliko volje in želje po programu program tudi začeli, s tistimi, ki se bodo prijavili, a prepričana sem, da se bo njihovo število kmalu povečalo.”
Od pobude, prvič dane pred skoraj desetletjem, je poleg grenkega priokusa, ker je kmalu zamrla, ostal verificiran program, ki je zdaj zaživel tudi v praksi. Cilj pa je celodnevni program v slovenščini, optimistično napoveduje Davorka Guštin:
“Najprej moramo poskrbeti za verificiran program: pripraviti ga in pridobiti soglasje za njegovo izvajanje, seveda morajo biti izpolnjeni tudi organizacijski pogoji in zagotovljena skupina otrok. Zaenkrat gremo prav gotovo naprej s krajšim programom in ustvarjanjem razmer za čimprejšnje pogoje za celodnevni program, ker v perspektivi, v prihodnje, upamo, da bomo imeli tudi takšno skupino.”
Program učenja slovenščine na predšolski ravni na Reki je prva takšna pobuda doslej na Hrvaškem, in upati je, da ji bodo sledili tudi rojaki v drugih okoljih, sklene svoj prispevek v tokratnih Sotočjih Marjana Mirković.
V torek, 21. februarja, na mednarodni dan maternega jezika, je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo srečanje s predstavniki porabskih Slovencev. Ni pa bil to edini dogodek, na katerem je tekla beseda o tem, kako se z ohranjanjem materinščine spopada najmanjša slovenska zamejska skupnost. V 23.2.2017 so v Monoštru predstavili knjigo humoresk z naslovom Rakičanski breg- Monošterski brejg, ki jo je napisal Branko Šömen.
Zbirka humoresk, za katere je avtor navdih dobil pri Butalcih, je, poroča Silva Eöry, izšla v zbirki Med Rabo in Muro, ki jo ureja Franc Just in ki, kot prav urednik, ponuja porabskim bralcem kakovostna dela slovenskih avtorjev. Tako so v zbirki med drugim izšla tudi dela Ferija Lainščka, Milana Vincentiča, Dušana Šarotarja in Štefana Koradša, če naštejemo samo nekatere.
“Bil je že čas, da med avtorje uvrstimo tudi Branka Šömna, ki je eminentno literarno ime…Bil pa je tudi čas, da pridejo med porabske Slovence tudi humoreske, da se lahko nasmejejo.”
Jezikovni koncept zbirke je sožitje med porabskim narečjem in knjižno slovenščino in izhaja iz specifičnega položaja v Porabju, pojasnjuje urednik. Starejši prebivalci namreč bolje razumejo porabsko narečje, mlajši pa slovensko knjižno govorico, zato je zbirka most med obema .
Da je zbirka humoresk spomin na čase, ki jih ni več, je na literarnem večeru v Monoštru pojasnil avtor Branko Šömen, literat, novinar, pedagog in scenarist, ki je mladost preživel v Murski Soboti, zadnja tri desetletja pa živi na Hrvaškem. Zaskrbljen je zaradi globalizacije, ko so jeziki manjševilčnih narodov še bolj na prepihu:
“Dialektika življenja je, da majhne stvari, ki so lahko dobre, izginjajo, velike jih ‘žrejo’. Evropa se amerikanizira in mi smo na njenem robu.”
Širjenje ameriške ideologije prek glasbe in gospodarstva s hitro prehrano, ogroža manjše jezike, je prepričan avtor:
“Danes je tako, da do koder sega ameriški jezik, smo postali kolonije. In tako so slovenščina in drugi mali jeziki, zelo ogroženi, vendar pa se tega še ne zavedamo.”
Knjižna zbirka Med Rabo in Muro, v kateri bo letos izšla jubilejna 20 knjiga, je nastajala v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in nekdanje založbe Franc Franc, ki jo je zdaj nadomestilo društvo za humanistična vprašanja Argo. Ves čas je zbirko podpiral tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi urednik Franc Just:
“Pred nekaj leti je bila ta podpora materinska, zdaj pa je vse bolj mačehovska, saj so nam v zadnjih treh letih sredstva radikalno zmanjšali.”
Tradicionalni Kraški pust na Opčinah je letos praznoval Abrahama. V sončnem, a mrzlem sobotnem popoldnevu 25.2.2017 se je po glavni ulici tega kraja lučaj pred mejo s Slovenijo, vil glasen sprevod 13 alegoričnih voz in 11-ih pustnih skupin, skupaj več kot 1500 mask. Družno z več sto obiskovalci iz krajev na obeh straneh meje, v maskah in brez, so se poklonili 50-letnici tega največjega in najbolje obiskanega karnevala na Krasu, ki ga je spremljala tudi Mirjam Muženič.
Že prvi pogled na pisano in veselo razpoloženo množico v barvitih kostimih in z domiselnimi maskami, je obetal nepozabno doživetje. Na začetku kilometrske pustne poti je vse niti v rokah stiskal neutrudni predsednik organizacijskega odbora, brez maske, seveda, a z odličnim spominom, Igor Malalan:
“Do danes smo šli tako naprej, da smo mogoče celo preveč zrasli. Vozov je mogoče nekaj manj, so pa zelo veliki. Hvala vsej tej naši mladini, vsem vasem od Dolinske občine do Goriške. Sodelujemo tudi s Karnivalom in uspeli smo povezati celotno slovensko manjšino in pripraviti eno pametno prireditev.….Samo pri pustu smo tako združeni in enotni, ker vemo, da lahko zmagamo. Drugače ne bomo nikoli zmagali, bomo Ščavi sami sebe. “
Leta 1967 ob prvem pustnem sprevodu na Opčinah je sodelovalo 17 voz iz prav toliko kraških vasi. Pustne vozove, ki vedno odražajo aktualno družbeno in politično dogajanje, v vaseh pripravljajo več mesecev. Letos so bili zmagovalci med vozovi Opčine, med skupinami pa Sanjski vrt – skupine Luna puhne iz Padrič Gropade.
Fotogalerijo jubilejnega 50. Kraškega pusta pa si lahko ogledate tu.
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov