Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, ohranjanjem slovenske identitete na Hrvaškem in v Porabju ter kako so doberdobski Blek Panters s Kenebekom navdušili v Gorici
Bodo ulice in ceste v občini Šentjakob v Rožu na avstrijskem Koroškem poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom?
Šentjakobski občinski svet je – ob zadovoljstvu slovensko govorečih – odločanje o preimenovanju nekaterih naselij v občini preložil. Kakšni pa so obeti? Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem šest let po podpisu tako imenovanega celovškega memoranduma? O tem se pogovarjamo z vodjo Šentjakobske liste (SGS) Franzem Baumgartnerjem in s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem, podžupanom Železne Kaple.
V šentjakobskem volilnem okolišu 1 sta še dve dvojezično označeni vasi Št.Peter in Tešina, po zdajšnjem predlogu pa bi naprimer Št. Peter preimenovali v Sankt Peter Straβe, pojasnjuje Franz Baumgartner. Krajevna dvojezična tabla Šent Peter /Sankt Peter bi ostala, toda vsa pošta bi prihajala na nemški naslov. Poleg poštne številke bi lahko pošiljatelj napisal tudi ime naselja, toda, pravi Baumgartner, garancij za to ni:
” To ni nikjer zapisano in mi vemo, če na začetku ni zapisano, nikoli ne bo.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar pa dodaja, da je sicer uvajanje cestnih imen logično, saj se naselja širijo, hišne številke pa ne zadoščajo več. Poimenovanje je zato treba na novo urediti, da bo bolj pregledno.
“Problem pa je, da pri cestnih imenih nihče ne upošteva dvojezičnosti. Po drugi strani bi lahko za poimenovanje uporabili ledinska imena, ki pa so najmanj 90 odstotno slovenska. Občinski sveti so zelo zadržani tudi pri znanih zgodovinskih osebnostih, ki so bili po večini slovensko govoreč. Tudi tu zelo neradi potrdijo. Ta problematika vsekakor obstaja.”
Med koroškimi Slovenci je zadnja leta zelo dejavna tudi Katarina Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zato lahko primerja življenje slovenske narodne skupnosti v obeh državah.
Slovenci na Hrvaškem so po osamosvojitvi Slovenije politično v povsem drugačnem položaju kot Slovenci na Koroškem, pravi:
“Kot Slovenka na Koroškem velikokrat ugotavljam, da so morali koroški Slovenci veliko več pretrpeti in to se mogoče zdaj odraža tudi s pozitivno platjo.”
Koroški Slovenci se vsak dan borijo za svoje politične pravice, za pravico do dvojezičnih napisov in uporabo slovenščine in mogoče je prav to gonilo, ki skupnost žene naprej, pojasnjuje Katarina Pajnič, ki se srečuje tudi z različnimi koroškimi narečji. V njeni družini namreč tast govori podjunsko tašča pa rožansko narečje, ampak to življenje dela le še bolj zanimivo, dodaja.
Marjano Mirković, ki se je s Katarino Pajnič pogovarjala ob robu znanstvene konference o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem ob odprtju reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, je zanimalo, kaj manjka slovenski narodni skupnosti na Hrvaškem.
“Mislim, da prav zagnanost, zavedno slovenstvo. Obstajajo statistični podatki, številke, koliko je Slovencev, koliko priseljenih, koliko jih govori slovenščino kot materni jezik. Vse to so pomembni kriteriji, toda kvantiteta ni enaka kvaliteti. Tu lahko manjše število zavednih, politično dejavnih Slovencev veliko naredi.”
Spodbudo pa Katarina Pajnič vidi v odprtosti hrvaškega okolja, da tudi reški župan, ki ima očeta Slovenca, to s ponosom pove, kar pozitivno vpliva identiteto slovenstva na Reki. Drugo vprašanje pa je, koliko zna slovensko, dodaja:
“Še en negativen dejavnik je, da ko se Slovenci izseljujemo, kamorkoli, se skušamo takoj asimilirati, ne izstopati. Za Hrvaško večkrat rečejo, da Slovenci dolaze i hitro hrvatuje, da se torej hitro skušajo asimilirati v hrvaško okolje.”
S tem ni samo po sebi nič narobe, ampak vseeno bi se morali bolj zavedati slovenske pripadnosti, ki mora biti v vsakem posamezniku in to od otroštva naprej, je prepričana sogovornica, ki je pred desetletjem v okviru svoje magistrske naloge na oddelku za geografjo Filozofske fakultete s terensko in statistično raziskavo temeljito obdelala življenje in organiziranost Slovencev na Hrvaškem. Zdaj pa je osredotočena na proučevanje nove, strožje zakonodaje o napotitvi delavcev v Avstrijo. To je 23.3. na srečanju v avstrijski Radgoni predstavila tudi dvesto zainteresiranim slovenskim podjetjem, organizacijam in zavodom.
Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je eden najbolj dejavnih članov slovenske skupnosti na Madžarskem. Kot predsednika Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci ga je skupščina Železne županije odlikovala s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo.
“Če pogledam v zgodovino, smo že pred 20 leti delali tako kot zdaj, brez denarja. Če imaš to v sebi, neguješ identiteto, ohranjaš materni jezik in porabsko kulturo.”
Zdaj, ko se slovenska identiteta v Porabju izgublja, morajo za to skrbeti vsi, od družine do šole, kulturnih društev in krovnih organizacij, se strinja sogovornik Silve Eöry.
“Vsak bi moral delati na svojem področju. Mi se trudimo s projekti za vse generacije, ne le za starejše, ampak tudi za mlado generacijo. Delamo različne projekte za krepitev identitete.”
Med te projekte sodi tudi romanje od Malega Triglava v Andovcih do velikega Triglava v Julijskih Alpah in vsi, ki so šli na to romanje, pravi Karel Holec, so okrepili svojo identiteto, še tisti, ki se je sploh niso zavedali.
Več o projektih Kulturnega in turističnega društva Andovci in krepitvi slovenske identitete lahko slišite v tokratni oddaji.
Peter Gergolet, novinar in glasbenik iz Doberdoba, je pred 15 leti ustanovil skupino Blek Panters. Po desetih letih se je skupina z novim, tretjim albumom vrnila na oder Kulturnega doma v Gorici in kar trikrat razprodala dvorano, v kateri so pred 12 leti predstavili svoj prvi, pred desetimi leti pa svoj drugi album. Gre torej za tradicijo, ki jo Blek Panters ohranjajo, toda, da bi kar trikrat povsem napolnili Kulturni dom, niso računali, pravi Peter Gergolet.
“Ko smo načrtovali predstavitev CD, smo se spraševali, ali naredimo en ali dva koncerta, in smo se odločili za dva, ki pa smo ju zelo kmalu razprodali. Zato smo dodali še tretjega in tudi tega razprodali. To je preseglo vsa najbolj rožnata pričakovanja.“
Tudi odzivi v medijih so bili spodbudni. Primorski dnevnik je tako med drugim poročal, da so obljubljali »šou« in »šou« je bil.
Koncerti Blek Pantersov so namreč predstave, z besedili, ki povezujejo dogajanje na odru. V Gorici se je tako 11-članski zasedbi glasbenikov, kar je še ena od značilnosti skupine, pridružili tudi prijatelji, ki pomagajo in s skeči in različnimi presenečenji obogatijo glasbeno plat koncerta, pojasnjuje Peter Gergolet.
Rdeča nit koncerta je bil tokrat Kenebek, zelo hvaležna in rodovitna, sicer menda ameriška, sorta krompirja, ki ga že vrsto let sadijo v Doberdobu.
“Ne vem, če je najbolj kvaliteten, se je pa udomačil in je najboljši krompir v Doberdobu.”
Skupina Blek Panters pa se ponaša tudi s tem, da so vse pesmi, na najnovejšem albumu jih je 14, v doberdobskem narečju. Navdih jim je dala skupina Krucenal, ki je v začetku 90 let posnela 7, 8 pesmi v doberdobskem narečju in ko so slišali posnetke, so se odločili, da bodo tudi oni sledili tej poti.
Kako zveni pop-rock s primesmi ska-ja v doberdobskem narečju, pa lahko slišite tudi v tokratni oddaji.
876 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, ohranjanjem slovenske identitete na Hrvaškem in v Porabju ter kako so doberdobski Blek Panters s Kenebekom navdušili v Gorici
Bodo ulice in ceste v občini Šentjakob v Rožu na avstrijskem Koroškem poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom?
Šentjakobski občinski svet je – ob zadovoljstvu slovensko govorečih – odločanje o preimenovanju nekaterih naselij v občini preložil. Kakšni pa so obeti? Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem šest let po podpisu tako imenovanega celovškega memoranduma? O tem se pogovarjamo z vodjo Šentjakobske liste (SGS) Franzem Baumgartnerjem in s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem, podžupanom Železne Kaple.
V šentjakobskem volilnem okolišu 1 sta še dve dvojezično označeni vasi Št.Peter in Tešina, po zdajšnjem predlogu pa bi naprimer Št. Peter preimenovali v Sankt Peter Straβe, pojasnjuje Franz Baumgartner. Krajevna dvojezična tabla Šent Peter /Sankt Peter bi ostala, toda vsa pošta bi prihajala na nemški naslov. Poleg poštne številke bi lahko pošiljatelj napisal tudi ime naselja, toda, pravi Baumgartner, garancij za to ni:
” To ni nikjer zapisano in mi vemo, če na začetku ni zapisano, nikoli ne bo.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar pa dodaja, da je sicer uvajanje cestnih imen logično, saj se naselja širijo, hišne številke pa ne zadoščajo več. Poimenovanje je zato treba na novo urediti, da bo bolj pregledno.
“Problem pa je, da pri cestnih imenih nihče ne upošteva dvojezičnosti. Po drugi strani bi lahko za poimenovanje uporabili ledinska imena, ki pa so najmanj 90 odstotno slovenska. Občinski sveti so zelo zadržani tudi pri znanih zgodovinskih osebnostih, ki so bili po večini slovensko govoreč. Tudi tu zelo neradi potrdijo. Ta problematika vsekakor obstaja.”
Med koroškimi Slovenci je zadnja leta zelo dejavna tudi Katarina Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zato lahko primerja življenje slovenske narodne skupnosti v obeh državah.
Slovenci na Hrvaškem so po osamosvojitvi Slovenije politično v povsem drugačnem položaju kot Slovenci na Koroškem, pravi:
“Kot Slovenka na Koroškem velikokrat ugotavljam, da so morali koroški Slovenci veliko več pretrpeti in to se mogoče zdaj odraža tudi s pozitivno platjo.”
Koroški Slovenci se vsak dan borijo za svoje politične pravice, za pravico do dvojezičnih napisov in uporabo slovenščine in mogoče je prav to gonilo, ki skupnost žene naprej, pojasnjuje Katarina Pajnič, ki se srečuje tudi z različnimi koroškimi narečji. V njeni družini namreč tast govori podjunsko tašča pa rožansko narečje, ampak to življenje dela le še bolj zanimivo, dodaja.
Marjano Mirković, ki se je s Katarino Pajnič pogovarjala ob robu znanstvene konference o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem ob odprtju reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, je zanimalo, kaj manjka slovenski narodni skupnosti na Hrvaškem.
“Mislim, da prav zagnanost, zavedno slovenstvo. Obstajajo statistični podatki, številke, koliko je Slovencev, koliko priseljenih, koliko jih govori slovenščino kot materni jezik. Vse to so pomembni kriteriji, toda kvantiteta ni enaka kvaliteti. Tu lahko manjše število zavednih, politično dejavnih Slovencev veliko naredi.”
Spodbudo pa Katarina Pajnič vidi v odprtosti hrvaškega okolja, da tudi reški župan, ki ima očeta Slovenca, to s ponosom pove, kar pozitivno vpliva identiteto slovenstva na Reki. Drugo vprašanje pa je, koliko zna slovensko, dodaja:
“Še en negativen dejavnik je, da ko se Slovenci izseljujemo, kamorkoli, se skušamo takoj asimilirati, ne izstopati. Za Hrvaško večkrat rečejo, da Slovenci dolaze i hitro hrvatuje, da se torej hitro skušajo asimilirati v hrvaško okolje.”
S tem ni samo po sebi nič narobe, ampak vseeno bi se morali bolj zavedati slovenske pripadnosti, ki mora biti v vsakem posamezniku in to od otroštva naprej, je prepričana sogovornica, ki je pred desetletjem v okviru svoje magistrske naloge na oddelku za geografjo Filozofske fakultete s terensko in statistično raziskavo temeljito obdelala življenje in organiziranost Slovencev na Hrvaškem. Zdaj pa je osredotočena na proučevanje nove, strožje zakonodaje o napotitvi delavcev v Avstrijo. To je 23.3. na srečanju v avstrijski Radgoni predstavila tudi dvesto zainteresiranim slovenskim podjetjem, organizacijam in zavodom.
Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je eden najbolj dejavnih članov slovenske skupnosti na Madžarskem. Kot predsednika Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci ga je skupščina Železne županije odlikovala s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo.
“Če pogledam v zgodovino, smo že pred 20 leti delali tako kot zdaj, brez denarja. Če imaš to v sebi, neguješ identiteto, ohranjaš materni jezik in porabsko kulturo.”
Zdaj, ko se slovenska identiteta v Porabju izgublja, morajo za to skrbeti vsi, od družine do šole, kulturnih društev in krovnih organizacij, se strinja sogovornik Silve Eöry.
“Vsak bi moral delati na svojem področju. Mi se trudimo s projekti za vse generacije, ne le za starejše, ampak tudi za mlado generacijo. Delamo različne projekte za krepitev identitete.”
Med te projekte sodi tudi romanje od Malega Triglava v Andovcih do velikega Triglava v Julijskih Alpah in vsi, ki so šli na to romanje, pravi Karel Holec, so okrepili svojo identiteto, še tisti, ki se je sploh niso zavedali.
Več o projektih Kulturnega in turističnega društva Andovci in krepitvi slovenske identitete lahko slišite v tokratni oddaji.
Peter Gergolet, novinar in glasbenik iz Doberdoba, je pred 15 leti ustanovil skupino Blek Panters. Po desetih letih se je skupina z novim, tretjim albumom vrnila na oder Kulturnega doma v Gorici in kar trikrat razprodala dvorano, v kateri so pred 12 leti predstavili svoj prvi, pred desetimi leti pa svoj drugi album. Gre torej za tradicijo, ki jo Blek Panters ohranjajo, toda, da bi kar trikrat povsem napolnili Kulturni dom, niso računali, pravi Peter Gergolet.
“Ko smo načrtovali predstavitev CD, smo se spraševali, ali naredimo en ali dva koncerta, in smo se odločili za dva, ki pa smo ju zelo kmalu razprodali. Zato smo dodali še tretjega in tudi tega razprodali. To je preseglo vsa najbolj rožnata pričakovanja.“
Tudi odzivi v medijih so bili spodbudni. Primorski dnevnik je tako med drugim poročal, da so obljubljali »šou« in »šou« je bil.
Koncerti Blek Pantersov so namreč predstave, z besedili, ki povezujejo dogajanje na odru. V Gorici se je tako 11-članski zasedbi glasbenikov, kar je še ena od značilnosti skupine, pridružili tudi prijatelji, ki pomagajo in s skeči in različnimi presenečenji obogatijo glasbeno plat koncerta, pojasnjuje Peter Gergolet.
Rdeča nit koncerta je bil tokrat Kenebek, zelo hvaležna in rodovitna, sicer menda ameriška, sorta krompirja, ki ga že vrsto let sadijo v Doberdobu.
“Ne vem, če je najbolj kvaliteten, se je pa udomačil in je najboljši krompir v Doberdobu.”
Skupina Blek Panters pa se ponaša tudi s tem, da so vse pesmi, na najnovejšem albumu jih je 14, v doberdobskem narečju. Navdih jim je dala skupina Krucenal, ki je v začetku 90 let posnela 7, 8 pesmi v doberdobskem narečju in ko so slišali posnetke, so se odločili, da bodo tudi oni sledili tej poti.
Kako zveni pop-rock s primesmi ska-ja v doberdobskem narečju, pa lahko slišite tudi v tokratni oddaji.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.
Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.
V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.
Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev
Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici
V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.
Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.
Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Neveljaven email naslov