Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, ohranjanjem slovenske identitete na Hrvaškem in v Porabju ter kako so doberdobski Blek Panters s Kenebekom navdušili v Gorici
Bodo ulice in ceste v občini Šentjakob v Rožu na avstrijskem Koroškem poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom?
Šentjakobski občinski svet je – ob zadovoljstvu slovensko govorečih – odločanje o preimenovanju nekaterih naselij v občini preložil. Kakšni pa so obeti? Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem šest let po podpisu tako imenovanega celovškega memoranduma? O tem se pogovarjamo z vodjo Šentjakobske liste (SGS) Franzem Baumgartnerjem in s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem, podžupanom Železne Kaple.
V šentjakobskem volilnem okolišu 1 sta še dve dvojezično označeni vasi Št.Peter in Tešina, po zdajšnjem predlogu pa bi naprimer Št. Peter preimenovali v Sankt Peter Straβe, pojasnjuje Franz Baumgartner. Krajevna dvojezična tabla Šent Peter /Sankt Peter bi ostala, toda vsa pošta bi prihajala na nemški naslov. Poleg poštne številke bi lahko pošiljatelj napisal tudi ime naselja, toda, pravi Baumgartner, garancij za to ni:
” To ni nikjer zapisano in mi vemo, če na začetku ni zapisano, nikoli ne bo.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar pa dodaja, da je sicer uvajanje cestnih imen logično, saj se naselja širijo, hišne številke pa ne zadoščajo več. Poimenovanje je zato treba na novo urediti, da bo bolj pregledno.
“Problem pa je, da pri cestnih imenih nihče ne upošteva dvojezičnosti. Po drugi strani bi lahko za poimenovanje uporabili ledinska imena, ki pa so najmanj 90 odstotno slovenska. Občinski sveti so zelo zadržani tudi pri znanih zgodovinskih osebnostih, ki so bili po večini slovensko govoreč. Tudi tu zelo neradi potrdijo. Ta problematika vsekakor obstaja.”
Med koroškimi Slovenci je zadnja leta zelo dejavna tudi Katarina Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zato lahko primerja življenje slovenske narodne skupnosti v obeh državah.
Slovenci na Hrvaškem so po osamosvojitvi Slovenije politično v povsem drugačnem položaju kot Slovenci na Koroškem, pravi:
“Kot Slovenka na Koroškem velikokrat ugotavljam, da so morali koroški Slovenci veliko več pretrpeti in to se mogoče zdaj odraža tudi s pozitivno platjo.”
Koroški Slovenci se vsak dan borijo za svoje politične pravice, za pravico do dvojezičnih napisov in uporabo slovenščine in mogoče je prav to gonilo, ki skupnost žene naprej, pojasnjuje Katarina Pajnič, ki se srečuje tudi z različnimi koroškimi narečji. V njeni družini namreč tast govori podjunsko tašča pa rožansko narečje, ampak to življenje dela le še bolj zanimivo, dodaja.
Marjano Mirković, ki se je s Katarino Pajnič pogovarjala ob robu znanstvene konference o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem ob odprtju reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, je zanimalo, kaj manjka slovenski narodni skupnosti na Hrvaškem.
“Mislim, da prav zagnanost, zavedno slovenstvo. Obstajajo statistični podatki, številke, koliko je Slovencev, koliko priseljenih, koliko jih govori slovenščino kot materni jezik. Vse to so pomembni kriteriji, toda kvantiteta ni enaka kvaliteti. Tu lahko manjše število zavednih, politično dejavnih Slovencev veliko naredi.”
Spodbudo pa Katarina Pajnič vidi v odprtosti hrvaškega okolja, da tudi reški župan, ki ima očeta Slovenca, to s ponosom pove, kar pozitivno vpliva identiteto slovenstva na Reki. Drugo vprašanje pa je, koliko zna slovensko, dodaja:
“Še en negativen dejavnik je, da ko se Slovenci izseljujemo, kamorkoli, se skušamo takoj asimilirati, ne izstopati. Za Hrvaško večkrat rečejo, da Slovenci dolaze i hitro hrvatuje, da se torej hitro skušajo asimilirati v hrvaško okolje.”
S tem ni samo po sebi nič narobe, ampak vseeno bi se morali bolj zavedati slovenske pripadnosti, ki mora biti v vsakem posamezniku in to od otroštva naprej, je prepričana sogovornica, ki je pred desetletjem v okviru svoje magistrske naloge na oddelku za geografjo Filozofske fakultete s terensko in statistično raziskavo temeljito obdelala življenje in organiziranost Slovencev na Hrvaškem. Zdaj pa je osredotočena na proučevanje nove, strožje zakonodaje o napotitvi delavcev v Avstrijo. To je 23.3. na srečanju v avstrijski Radgoni predstavila tudi dvesto zainteresiranim slovenskim podjetjem, organizacijam in zavodom.
Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je eden najbolj dejavnih članov slovenske skupnosti na Madžarskem. Kot predsednika Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci ga je skupščina Železne županije odlikovala s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo.
“Če pogledam v zgodovino, smo že pred 20 leti delali tako kot zdaj, brez denarja. Če imaš to v sebi, neguješ identiteto, ohranjaš materni jezik in porabsko kulturo.”
Zdaj, ko se slovenska identiteta v Porabju izgublja, morajo za to skrbeti vsi, od družine do šole, kulturnih društev in krovnih organizacij, se strinja sogovornik Silve Eöry.
“Vsak bi moral delati na svojem področju. Mi se trudimo s projekti za vse generacije, ne le za starejše, ampak tudi za mlado generacijo. Delamo različne projekte za krepitev identitete.”
Med te projekte sodi tudi romanje od Malega Triglava v Andovcih do velikega Triglava v Julijskih Alpah in vsi, ki so šli na to romanje, pravi Karel Holec, so okrepili svojo identiteto, še tisti, ki se je sploh niso zavedali.
Več o projektih Kulturnega in turističnega društva Andovci in krepitvi slovenske identitete lahko slišite v tokratni oddaji.
Peter Gergolet, novinar in glasbenik iz Doberdoba, je pred 15 leti ustanovil skupino Blek Panters. Po desetih letih se je skupina z novim, tretjim albumom vrnila na oder Kulturnega doma v Gorici in kar trikrat razprodala dvorano, v kateri so pred 12 leti predstavili svoj prvi, pred desetimi leti pa svoj drugi album. Gre torej za tradicijo, ki jo Blek Panters ohranjajo, toda, da bi kar trikrat povsem napolnili Kulturni dom, niso računali, pravi Peter Gergolet.
“Ko smo načrtovali predstavitev CD, smo se spraševali, ali naredimo en ali dva koncerta, in smo se odločili za dva, ki pa smo ju zelo kmalu razprodali. Zato smo dodali še tretjega in tudi tega razprodali. To je preseglo vsa najbolj rožnata pričakovanja.“
Tudi odzivi v medijih so bili spodbudni. Primorski dnevnik je tako med drugim poročal, da so obljubljali »šou« in »šou« je bil.
Koncerti Blek Pantersov so namreč predstave, z besedili, ki povezujejo dogajanje na odru. V Gorici se je tako 11-članski zasedbi glasbenikov, kar je še ena od značilnosti skupine, pridružili tudi prijatelji, ki pomagajo in s skeči in različnimi presenečenji obogatijo glasbeno plat koncerta, pojasnjuje Peter Gergolet.
Rdeča nit koncerta je bil tokrat Kenebek, zelo hvaležna in rodovitna, sicer menda ameriška, sorta krompirja, ki ga že vrsto let sadijo v Doberdobu.
“Ne vem, če je najbolj kvaliteten, se je pa udomačil in je najboljši krompir v Doberdobu.”
Skupina Blek Panters pa se ponaša tudi s tem, da so vse pesmi, na najnovejšem albumu jih je 14, v doberdobskem narečju. Navdih jim je dala skupina Krucenal, ki je v začetku 90 let posnela 7, 8 pesmi v doberdobskem narečju in ko so slišali posnetke, so se odločili, da bodo tudi oni sledili tej poti.
Kako zveni pop-rock s primesmi ska-ja v doberdobskem narečju, pa lahko slišite tudi v tokratni oddaji.
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, ohranjanjem slovenske identitete na Hrvaškem in v Porabju ter kako so doberdobski Blek Panters s Kenebekom navdušili v Gorici
Bodo ulice in ceste v občini Šentjakob v Rožu na avstrijskem Koroškem poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom?
Šentjakobski občinski svet je – ob zadovoljstvu slovensko govorečih – odločanje o preimenovanju nekaterih naselij v občini preložil. Kakšni pa so obeti? Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem šest let po podpisu tako imenovanega celovškega memoranduma? O tem se pogovarjamo z vodjo Šentjakobske liste (SGS) Franzem Baumgartnerjem in s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem, podžupanom Železne Kaple.
V šentjakobskem volilnem okolišu 1 sta še dve dvojezično označeni vasi Št.Peter in Tešina, po zdajšnjem predlogu pa bi naprimer Št. Peter preimenovali v Sankt Peter Straβe, pojasnjuje Franz Baumgartner. Krajevna dvojezična tabla Šent Peter /Sankt Peter bi ostala, toda vsa pošta bi prihajala na nemški naslov. Poleg poštne številke bi lahko pošiljatelj napisal tudi ime naselja, toda, pravi Baumgartner, garancij za to ni:
” To ni nikjer zapisano in mi vemo, če na začetku ni zapisano, nikoli ne bo.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar pa dodaja, da je sicer uvajanje cestnih imen logično, saj se naselja širijo, hišne številke pa ne zadoščajo več. Poimenovanje je zato treba na novo urediti, da bo bolj pregledno.
“Problem pa je, da pri cestnih imenih nihče ne upošteva dvojezičnosti. Po drugi strani bi lahko za poimenovanje uporabili ledinska imena, ki pa so najmanj 90 odstotno slovenska. Občinski sveti so zelo zadržani tudi pri znanih zgodovinskih osebnostih, ki so bili po večini slovensko govoreč. Tudi tu zelo neradi potrdijo. Ta problematika vsekakor obstaja.”
Med koroškimi Slovenci je zadnja leta zelo dejavna tudi Katarina Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zato lahko primerja življenje slovenske narodne skupnosti v obeh državah.
Slovenci na Hrvaškem so po osamosvojitvi Slovenije politično v povsem drugačnem položaju kot Slovenci na Koroškem, pravi:
“Kot Slovenka na Koroškem velikokrat ugotavljam, da so morali koroški Slovenci veliko več pretrpeti in to se mogoče zdaj odraža tudi s pozitivno platjo.”
Koroški Slovenci se vsak dan borijo za svoje politične pravice, za pravico do dvojezičnih napisov in uporabo slovenščine in mogoče je prav to gonilo, ki skupnost žene naprej, pojasnjuje Katarina Pajnič, ki se srečuje tudi z različnimi koroškimi narečji. V njeni družini namreč tast govori podjunsko tašča pa rožansko narečje, ampak to življenje dela le še bolj zanimivo, dodaja.
Marjano Mirković, ki se je s Katarino Pajnič pogovarjala ob robu znanstvene konference o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem ob odprtju reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, je zanimalo, kaj manjka slovenski narodni skupnosti na Hrvaškem.
“Mislim, da prav zagnanost, zavedno slovenstvo. Obstajajo statistični podatki, številke, koliko je Slovencev, koliko priseljenih, koliko jih govori slovenščino kot materni jezik. Vse to so pomembni kriteriji, toda kvantiteta ni enaka kvaliteti. Tu lahko manjše število zavednih, politično dejavnih Slovencev veliko naredi.”
Spodbudo pa Katarina Pajnič vidi v odprtosti hrvaškega okolja, da tudi reški župan, ki ima očeta Slovenca, to s ponosom pove, kar pozitivno vpliva identiteto slovenstva na Reki. Drugo vprašanje pa je, koliko zna slovensko, dodaja:
“Še en negativen dejavnik je, da ko se Slovenci izseljujemo, kamorkoli, se skušamo takoj asimilirati, ne izstopati. Za Hrvaško večkrat rečejo, da Slovenci dolaze i hitro hrvatuje, da se torej hitro skušajo asimilirati v hrvaško okolje.”
S tem ni samo po sebi nič narobe, ampak vseeno bi se morali bolj zavedati slovenske pripadnosti, ki mora biti v vsakem posamezniku in to od otroštva naprej, je prepričana sogovornica, ki je pred desetletjem v okviru svoje magistrske naloge na oddelku za geografjo Filozofske fakultete s terensko in statistično raziskavo temeljito obdelala življenje in organiziranost Slovencev na Hrvaškem. Zdaj pa je osredotočena na proučevanje nove, strožje zakonodaje o napotitvi delavcev v Avstrijo. To je 23.3. na srečanju v avstrijski Radgoni predstavila tudi dvesto zainteresiranim slovenskim podjetjem, organizacijam in zavodom.
Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je eden najbolj dejavnih članov slovenske skupnosti na Madžarskem. Kot predsednika Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci ga je skupščina Železne županije odlikovala s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo.
“Če pogledam v zgodovino, smo že pred 20 leti delali tako kot zdaj, brez denarja. Če imaš to v sebi, neguješ identiteto, ohranjaš materni jezik in porabsko kulturo.”
Zdaj, ko se slovenska identiteta v Porabju izgublja, morajo za to skrbeti vsi, od družine do šole, kulturnih društev in krovnih organizacij, se strinja sogovornik Silve Eöry.
“Vsak bi moral delati na svojem področju. Mi se trudimo s projekti za vse generacije, ne le za starejše, ampak tudi za mlado generacijo. Delamo različne projekte za krepitev identitete.”
Med te projekte sodi tudi romanje od Malega Triglava v Andovcih do velikega Triglava v Julijskih Alpah in vsi, ki so šli na to romanje, pravi Karel Holec, so okrepili svojo identiteto, še tisti, ki se je sploh niso zavedali.
Več o projektih Kulturnega in turističnega društva Andovci in krepitvi slovenske identitete lahko slišite v tokratni oddaji.
Peter Gergolet, novinar in glasbenik iz Doberdoba, je pred 15 leti ustanovil skupino Blek Panters. Po desetih letih se je skupina z novim, tretjim albumom vrnila na oder Kulturnega doma v Gorici in kar trikrat razprodala dvorano, v kateri so pred 12 leti predstavili svoj prvi, pred desetimi leti pa svoj drugi album. Gre torej za tradicijo, ki jo Blek Panters ohranjajo, toda, da bi kar trikrat povsem napolnili Kulturni dom, niso računali, pravi Peter Gergolet.
“Ko smo načrtovali predstavitev CD, smo se spraševali, ali naredimo en ali dva koncerta, in smo se odločili za dva, ki pa smo ju zelo kmalu razprodali. Zato smo dodali še tretjega in tudi tega razprodali. To je preseglo vsa najbolj rožnata pričakovanja.“
Tudi odzivi v medijih so bili spodbudni. Primorski dnevnik je tako med drugim poročal, da so obljubljali »šou« in »šou« je bil.
Koncerti Blek Pantersov so namreč predstave, z besedili, ki povezujejo dogajanje na odru. V Gorici se je tako 11-članski zasedbi glasbenikov, kar je še ena od značilnosti skupine, pridružili tudi prijatelji, ki pomagajo in s skeči in različnimi presenečenji obogatijo glasbeno plat koncerta, pojasnjuje Peter Gergolet.
Rdeča nit koncerta je bil tokrat Kenebek, zelo hvaležna in rodovitna, sicer menda ameriška, sorta krompirja, ki ga že vrsto let sadijo v Doberdobu.
“Ne vem, če je najbolj kvaliteten, se je pa udomačil in je najboljši krompir v Doberdobu.”
Skupina Blek Panters pa se ponaša tudi s tem, da so vse pesmi, na najnovejšem albumu jih je 14, v doberdobskem narečju. Navdih jim je dala skupina Krucenal, ki je v začetku 90 let posnela 7, 8 pesmi v doberdobskem narečju in ko so slišali posnetke, so se odločili, da bodo tudi oni sledili tej poti.
Kako zveni pop-rock s primesmi ska-ja v doberdobskem narečju, pa lahko slišite tudi v tokratni oddaji.
Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!
Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite!
Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite!
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!
Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.
Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli.
Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!
Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite!
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!
Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!
Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.
Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!
Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri.
Neveljaven email naslov