Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 3.4 2017

03.04.2017


Jezik, umetnost in javni prostor, novi načini promocije koncertov, z najmlajšimi učenci slovenščine v Kvarnerju in z Ajdovci na obisku pri splitskem Triglavu, poklon partizanu Mirku

Dvojezično leto umetnosti v javnem prostoru na avstrijskem Koroškem

Auf die Plätze/Na mesta je naslov simpozija, s katerim so v Muzeju moderne umetnosti v Celovcu 31.3.2017 uradno začeli leto, posvečeno umetnosti v javnem prostoru.

Zakaj so za osrednjo temo izbrali migracije in kako so se na dvojezičnost, ki je zaznamovala otvoritveni simpozij, odzvali pristojni na deželi? O tem se pogovarjamo z Andrejem Krištofom, soorganizatorjem prireditev in članom koroškega odbora za kulturo – strokovnega sveta, ki svetuje koroškim politikom na področju umetnosti – od glasbe, gledališča, literature, likovne umetnosti do arhitekture.

Pobuda za leto umetnosti v javnem prostoru je nastala prav v tem odboru, saj se na avstrijskem Koroškem v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo, pravi Andrej Krištof, hkrati pa na globalnem nivoju fizični javni prostor vnovič prihaja v ospredje družbenega zavedanja in delovanja, npr. arabska pomlad, Majdan v Ukrajini ko se je pokazalo, da družba potrebuje javni prostor za svojo artikulacijo ob podpori družbenih omrežij.

“Gre za fenomen. Imeli smo občutek, da bo digitalnost, virtualnost, internet nadomestil fizični prostor kot novi demokratični javni prostor, zdaj vidimo, da ni tako. Morda sta se spojila in drug drugega potrebujeta. Fizični prostor se je vrnil.”

Tudi osrednja tema migracije so del tega fenomena, Arabska pomlad je nekako pomenila začetek tega, čemur smo zdaj priča v Evropi z begunci, je prepričan Andrej Krištof.

Kako je deželni referent za kulturo Christian Benger, vodja koroške ljudske stranke, ki nasprotuje omembi slovenščine v novi koroški deželni ustavi, reagiral na simpoziju vidno dvojezičnost?

To je bil predpogoj, da smo odločili sodelovati z deželo, saj je bila slovenščina in je še vedno zapostavljena, še posebej v javnem prostoru, pojasnjuje sogovornik:

“Če samo pomislimo, kako pomemben je jezik za javni prostor in občutek ali si ali nisi njegov del, ali ga razumeš ali ne. To je pomemben instrument inkluzije, vključevanja in izključevanja. In seveda je na Koroškem ta fenomen slovenščina, ki je vedno znova, presenetljivo, negativno zaznamovana.”

Prav zato, je bilo pomembno, da, če gredo v javni prostor in je to tema dežele, celoten projekt zasnujejo dvojezično in ga tako tudi predstavljajo. V okviru projekta so pripravili dvojezične razglednice z vprašanji – Kako, prosim?, Sem od tukaj?, Si lahko privoščimo?, Kje je vmes?,… naredili bodo tudi dvojezične plakate in različne prireditve, s katerimi bodo opozarjali na pomen umetnosti v javnem prostoru. Ob koncu leta bodo izdali tudi zbornik in, upajo, tudi z odgovori na predvsem deželni politiki zastavljena vprašanja.

Daljši pogovor z likovnim kritikom Andrejem Krištofom, članom kuratorskega kolektiva Section.a z Dunaja, ki 15 let živi v avstrijski prestolnici, zadnji dve leti pa se vrača v Celovec, lahko slišite v tokratni oddaji.

Povabimo vas na jubilejne 15. koroške kulturne dneve v Ljubljani, ki se z odprtjem razstave Lužiški cikli Karla Vouka v Narodnem muzeju Slovenije začenjajo 4.4.2017 in sklenejo ob zaprtju razstave 25.4. 2017 z literarno glasbenim večerom  TRIVIUM GRE NA POT v spomin pesniku Fabjanu Hafnerju.

2Cellos v Italiji poznajo kot slovensko hrvaški duo

Andrej Petaros, tržaški Slovenec, s svojim podjetjem organizira koncerte Luke Šulića in Stjepana Hauserja v Sloveniji in Italiji in pred koncertoma 2 Cellos v ljubljanskih Stožicah, kjer ju bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, se je kar nekajkrat ustavil tudi v naši hiši.

Skupno vajo slovensko –hrvaškega svetovno znanega dua, ki sta kariero začela z objavo posnetka na You Tubu, smo tako izkoristili tudi za pogovor o sodelovanju z glasbenikoma.

Sodelovati so začeli leta 2014, pojasnjuje Andrej Petaros, ko ju povabili v tržaško gledališče Rosetti in takrat se ujeli, tudi na osebni ravni. Predstavili smo jima idejo, kako bi 2Cellos pripeljali na italijansko govorno področje, kjer do takrat še nista bila znana. Italija ima namreč bogato glasbeno tradicijo, večjo kot kjerkoli drugje in velike teatre, 2Cellos pa sta igrala v dvoranah za dvesto, tristo ljudi. Presenečena sta bila, da sta razprodala koncert v Trstu, ki je bil res nekaj posebnega tudi zaradi številnega slovenskega občinstva, ki je prišlo.

V dveh letih smo prišli iz dvorane za 200 ljudi do arene v Veroni s 13.000 ljudmi. Ta zgodba o uspehu se v Italiji še vedno nadaljuje in ta način dela, promocije zdaj uporabljamo tudi v Ljubljani, prvič pa letos organiziramo koncerte tudi v Španiji, tako da smo zelo, zelo ponosni na  to sodelovanje, pripoveduje Andrej Petaros, ki je tudi sam začel delati kot glasbenik.

Takrat se je rodila tudi ideja o koncertih. Najprej so bili to predvsem žuri za mlade, potem so si začeli širiti obzorja, organizirati koncerte znanih pop izvajalcev iz držav bivše Jugoslavije.

“Bilo je zelo zanimivo, da smo v Trst pripeljali vse slovenske znane rock izvajalce od Big foot mama, Sidharte, ki so bili takrat pri nas še neznani in bilo mi je pomembno, da je slovenska mladina v Trstu imela možnost poslušati to glasbo. Ni namreč isto, če Sidharta nastopi v Kopru ali če v Trstu. Te glasbe namreč ne moreš slišati na našem radiu.”

To je bil začetek. Ko so pripeljali vse te izvajalce, tudi po dvakrat, so začeli širi obzorja in razvijali nove ideje, širila se je tudi ekipa, ki je zdaj mednarodna, sestavljena iz slovenskega in italijanskega dela.

“Mogoče slovenska glasbena ustvarjalnost trenutno ni ravno v ospredju, smo pa tesno povezani z Luko Šuličem in Stjepanom Hauserjem, torej še vedno nekaj slovenskega.”

Zanimivo je tudi to, dodajal Andrej Petaros, da hrvaški mediji 2Cellos vedno predstavljajo kot hrvaški duo, v Italiji je drugače:

“Že takoj smo začeli medije v Italiji vzgajati, da gre za slovensko hrvaški duo in vsem je zdaj jasno, da je Luka Slovenec in Stjepan Hrvat. To si vzamem kot neko trofejo, ampak to je zame zelo pomembno, ker konec koncev ima Slovenija svetovno zvezdo in je prav, da je ponosna nanjo. Še vedno pa imam vtis, da se na to rado pozabi.”

Promocijska kampanja Andreja Petarosa in njegove ekipe za koncerte 2Cellos je drugačna kot smo jih vajeni v Sloveniji. Večina promoviranja namreč poteka prek spleta, kar je za duo, ki je zaslovel prav prek You Tuba logično. Velike jambo plakate tako običjano obesijo šele, ko so koncerti večinoma že razprodani. In tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer sta bila koncerta “Cellos že davno razprodana.

V ljubljanski Stožicah bo Luko Šulića in Stjepana Hauserja spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla, ki je imel “generalko” že na koncertu v Milanu.

Daljši pogovor z Andrejem Petarosom lahko slišite v oddaji. Tu pa je še nekaj fotografij z vaje v radijskem studiu 26 in s koncerta v Milanu.

V oddaji lahko slišite, kako veselo je bilo ob obisku slovenskega društva Ajda iz Umaga pri rojakih v Splitu. Preverili pa smo še, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, zelo dobro, in se v Monoštru skupaj z murskosoboškim območnim združenjem za vrednote NOB poklonili padlemu partizanu Mirku.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav in oddaji Sotočja!


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 3.4 2017

03.04.2017


Jezik, umetnost in javni prostor, novi načini promocije koncertov, z najmlajšimi učenci slovenščine v Kvarnerju in z Ajdovci na obisku pri splitskem Triglavu, poklon partizanu Mirku

Dvojezično leto umetnosti v javnem prostoru na avstrijskem Koroškem

Auf die Plätze/Na mesta je naslov simpozija, s katerim so v Muzeju moderne umetnosti v Celovcu 31.3.2017 uradno začeli leto, posvečeno umetnosti v javnem prostoru.

Zakaj so za osrednjo temo izbrali migracije in kako so se na dvojezičnost, ki je zaznamovala otvoritveni simpozij, odzvali pristojni na deželi? O tem se pogovarjamo z Andrejem Krištofom, soorganizatorjem prireditev in članom koroškega odbora za kulturo – strokovnega sveta, ki svetuje koroškim politikom na področju umetnosti – od glasbe, gledališča, literature, likovne umetnosti do arhitekture.

Pobuda za leto umetnosti v javnem prostoru je nastala prav v tem odboru, saj se na avstrijskem Koroškem v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo, pravi Andrej Krištof, hkrati pa na globalnem nivoju fizični javni prostor vnovič prihaja v ospredje družbenega zavedanja in delovanja, npr. arabska pomlad, Majdan v Ukrajini ko se je pokazalo, da družba potrebuje javni prostor za svojo artikulacijo ob podpori družbenih omrežij.

“Gre za fenomen. Imeli smo občutek, da bo digitalnost, virtualnost, internet nadomestil fizični prostor kot novi demokratični javni prostor, zdaj vidimo, da ni tako. Morda sta se spojila in drug drugega potrebujeta. Fizični prostor se je vrnil.”

Tudi osrednja tema migracije so del tega fenomena, Arabska pomlad je nekako pomenila začetek tega, čemur smo zdaj priča v Evropi z begunci, je prepričan Andrej Krištof.

Kako je deželni referent za kulturo Christian Benger, vodja koroške ljudske stranke, ki nasprotuje omembi slovenščine v novi koroški deželni ustavi, reagiral na simpoziju vidno dvojezičnost?

To je bil predpogoj, da smo odločili sodelovati z deželo, saj je bila slovenščina in je še vedno zapostavljena, še posebej v javnem prostoru, pojasnjuje sogovornik:

“Če samo pomislimo, kako pomemben je jezik za javni prostor in občutek ali si ali nisi njegov del, ali ga razumeš ali ne. To je pomemben instrument inkluzije, vključevanja in izključevanja. In seveda je na Koroškem ta fenomen slovenščina, ki je vedno znova, presenetljivo, negativno zaznamovana.”

Prav zato, je bilo pomembno, da, če gredo v javni prostor in je to tema dežele, celoten projekt zasnujejo dvojezično in ga tako tudi predstavljajo. V okviru projekta so pripravili dvojezične razglednice z vprašanji – Kako, prosim?, Sem od tukaj?, Si lahko privoščimo?, Kje je vmes?,… naredili bodo tudi dvojezične plakate in različne prireditve, s katerimi bodo opozarjali na pomen umetnosti v javnem prostoru. Ob koncu leta bodo izdali tudi zbornik in, upajo, tudi z odgovori na predvsem deželni politiki zastavljena vprašanja.

Daljši pogovor z likovnim kritikom Andrejem Krištofom, članom kuratorskega kolektiva Section.a z Dunaja, ki 15 let živi v avstrijski prestolnici, zadnji dve leti pa se vrača v Celovec, lahko slišite v tokratni oddaji.

Povabimo vas na jubilejne 15. koroške kulturne dneve v Ljubljani, ki se z odprtjem razstave Lužiški cikli Karla Vouka v Narodnem muzeju Slovenije začenjajo 4.4.2017 in sklenejo ob zaprtju razstave 25.4. 2017 z literarno glasbenim večerom  TRIVIUM GRE NA POT v spomin pesniku Fabjanu Hafnerju.

2Cellos v Italiji poznajo kot slovensko hrvaški duo

Andrej Petaros, tržaški Slovenec, s svojim podjetjem organizira koncerte Luke Šulića in Stjepana Hauserja v Sloveniji in Italiji in pred koncertoma 2 Cellos v ljubljanskih Stožicah, kjer ju bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, se je kar nekajkrat ustavil tudi v naši hiši.

Skupno vajo slovensko –hrvaškega svetovno znanega dua, ki sta kariero začela z objavo posnetka na You Tubu, smo tako izkoristili tudi za pogovor o sodelovanju z glasbenikoma.

Sodelovati so začeli leta 2014, pojasnjuje Andrej Petaros, ko ju povabili v tržaško gledališče Rosetti in takrat se ujeli, tudi na osebni ravni. Predstavili smo jima idejo, kako bi 2Cellos pripeljali na italijansko govorno področje, kjer do takrat še nista bila znana. Italija ima namreč bogato glasbeno tradicijo, večjo kot kjerkoli drugje in velike teatre, 2Cellos pa sta igrala v dvoranah za dvesto, tristo ljudi. Presenečena sta bila, da sta razprodala koncert v Trstu, ki je bil res nekaj posebnega tudi zaradi številnega slovenskega občinstva, ki je prišlo.

V dveh letih smo prišli iz dvorane za 200 ljudi do arene v Veroni s 13.000 ljudmi. Ta zgodba o uspehu se v Italiji še vedno nadaljuje in ta način dela, promocije zdaj uporabljamo tudi v Ljubljani, prvič pa letos organiziramo koncerte tudi v Španiji, tako da smo zelo, zelo ponosni na  to sodelovanje, pripoveduje Andrej Petaros, ki je tudi sam začel delati kot glasbenik.

Takrat se je rodila tudi ideja o koncertih. Najprej so bili to predvsem žuri za mlade, potem so si začeli širiti obzorja, organizirati koncerte znanih pop izvajalcev iz držav bivše Jugoslavije.

“Bilo je zelo zanimivo, da smo v Trst pripeljali vse slovenske znane rock izvajalce od Big foot mama, Sidharte, ki so bili takrat pri nas še neznani in bilo mi je pomembno, da je slovenska mladina v Trstu imela možnost poslušati to glasbo. Ni namreč isto, če Sidharta nastopi v Kopru ali če v Trstu. Te glasbe namreč ne moreš slišati na našem radiu.”

To je bil začetek. Ko so pripeljali vse te izvajalce, tudi po dvakrat, so začeli širi obzorja in razvijali nove ideje, širila se je tudi ekipa, ki je zdaj mednarodna, sestavljena iz slovenskega in italijanskega dela.

“Mogoče slovenska glasbena ustvarjalnost trenutno ni ravno v ospredju, smo pa tesno povezani z Luko Šuličem in Stjepanom Hauserjem, torej še vedno nekaj slovenskega.”

Zanimivo je tudi to, dodajal Andrej Petaros, da hrvaški mediji 2Cellos vedno predstavljajo kot hrvaški duo, v Italiji je drugače:

“Že takoj smo začeli medije v Italiji vzgajati, da gre za slovensko hrvaški duo in vsem je zdaj jasno, da je Luka Slovenec in Stjepan Hrvat. To si vzamem kot neko trofejo, ampak to je zame zelo pomembno, ker konec koncev ima Slovenija svetovno zvezdo in je prav, da je ponosna nanjo. Še vedno pa imam vtis, da se na to rado pozabi.”

Promocijska kampanja Andreja Petarosa in njegove ekipe za koncerte 2Cellos je drugačna kot smo jih vajeni v Sloveniji. Večina promoviranja namreč poteka prek spleta, kar je za duo, ki je zaslovel prav prek You Tuba logično. Velike jambo plakate tako običjano obesijo šele, ko so koncerti večinoma že razprodani. In tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer sta bila koncerta “Cellos že davno razprodana.

V ljubljanski Stožicah bo Luko Šulića in Stjepana Hauserja spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla, ki je imel “generalko” že na koncertu v Milanu.

Daljši pogovor z Andrejem Petarosom lahko slišite v oddaji. Tu pa je še nekaj fotografij z vaje v radijskem studiu 26 in s koncerta v Milanu.

V oddaji lahko slišite, kako veselo je bilo ob obisku slovenskega društva Ajda iz Umaga pri rojakih v Splitu. Preverili pa smo še, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, zelo dobro, in se v Monoštru skupaj z murskosoboškim območnim združenjem za vrednote NOB poklonili padlemu partizanu Mirku.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav in oddaji Sotočja!


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


08.01.2024

Od okrepitev učnega kadra do obnovitve cestnih povezav - izzivov v letu 2024 ne manjka

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.


01.01.2024

Zvok, beseda, pesem – veliki umetniški potencial rojakov iz FJK v ljubljanskem Cankarjevem domu

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.


22.12.2023

Tam sem doma - jubilejni koncert SKD Celovec

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.


18.12.2023

Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.


11.12.2023

Marij Čuk:'Rojaki v sosednjih državah pomembno prispevamo k slovenski kulturi'

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,


04.12.2023

Vse večji izziv je, kako zagotoviti usposobljene in kompetentne kadre z znanjem slovenščine

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.


27.11.2023

Središče je v obrobju

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.


20.11.2023

Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?


13.11.2023

dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?


06.11.2023

Duh upora ostaja živ

Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.


23.10.2023

Od svinčnikov Florjana Lipuša do prihodnosti Narodnega doma v Trstu - raziskave, ki odsevajo razmere v skupnosti

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?


16.10.2023

Prostori zbliževanja, združevanja, sodelovanja in dialoga

Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku


02.10.2023

Kitarist Natko Štiglić in vokalistka Nina Fakin - od flamenka do slovenske popevke in hrvaškega popa

Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković


25.09.2023

Kaj se dogaja s poukom slovenščine in v slovenščini?

Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.


18.09.2023

'Čas je, da tudi v prestolnici avstrijske Koroške pokažemo, kaj imamo!'

V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca


11.09.2023

Z zaščito podnebja je enako kot z zaščito manjšin - vsi morajo biti za, drugače ne gre

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica


05.09.2023

Srebrni breg - Porabje Sloveniji roko podaja

Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru


28.08.2023

'Moramo biti ljudje in si pomagati, pri tem ni nobenih meja'

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.


19.06.2023

'Šola ne bo rešila manjšine'

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.


Stran 2 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov