Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezik, umetnost in javni prostor, novi načini promocije koncertov, z najmlajšimi učenci slovenščine v Kvarnerju in z Ajdovci na obisku pri splitskem Triglavu, poklon partizanu Mirku
Auf die Plätze/Na mesta je naslov simpozija, s katerim so v Muzeju moderne umetnosti v Celovcu 31.3.2017 uradno začeli leto, posvečeno umetnosti v javnem prostoru.
Zakaj so za osrednjo temo izbrali migracije in kako so se na dvojezičnost, ki je zaznamovala otvoritveni simpozij, odzvali pristojni na deželi? O tem se pogovarjamo z Andrejem Krištofom, soorganizatorjem prireditev in članom koroškega odbora za kulturo – strokovnega sveta, ki svetuje koroškim politikom na področju umetnosti – od glasbe, gledališča, literature, likovne umetnosti do arhitekture.
Pobuda za leto umetnosti v javnem prostoru je nastala prav v tem odboru, saj se na avstrijskem Koroškem v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo, pravi Andrej Krištof, hkrati pa na globalnem nivoju fizični javni prostor vnovič prihaja v ospredje družbenega zavedanja in delovanja, npr. arabska pomlad, Majdan v Ukrajini ko se je pokazalo, da družba potrebuje javni prostor za svojo artikulacijo ob podpori družbenih omrežij.
“Gre za fenomen. Imeli smo občutek, da bo digitalnost, virtualnost, internet nadomestil fizični prostor kot novi demokratični javni prostor, zdaj vidimo, da ni tako. Morda sta se spojila in drug drugega potrebujeta. Fizični prostor se je vrnil.”
Tudi osrednja tema migracije so del tega fenomena, Arabska pomlad je nekako pomenila začetek tega, čemur smo zdaj priča v Evropi z begunci, je prepričan Andrej Krištof.
Kako je deželni referent za kulturo Christian Benger, vodja koroške ljudske stranke, ki nasprotuje omembi slovenščine v novi koroški deželni ustavi, reagiral na simpoziju vidno dvojezičnost?
To je bil predpogoj, da smo odločili sodelovati z deželo, saj je bila slovenščina in je še vedno zapostavljena, še posebej v javnem prostoru, pojasnjuje sogovornik:
“Če samo pomislimo, kako pomemben je jezik za javni prostor in občutek ali si ali nisi njegov del, ali ga razumeš ali ne. To je pomemben instrument inkluzije, vključevanja in izključevanja. In seveda je na Koroškem ta fenomen slovenščina, ki je vedno znova, presenetljivo, negativno zaznamovana.”
Prav zato, je bilo pomembno, da, če gredo v javni prostor in je to tema dežele, celoten projekt zasnujejo dvojezično in ga tako tudi predstavljajo. V okviru projekta so pripravili dvojezične razglednice z vprašanji – Kako, prosim?, Sem od tukaj?, Si lahko privoščimo?, Kje je vmes?,… naredili bodo tudi dvojezične plakate in različne prireditve, s katerimi bodo opozarjali na pomen umetnosti v javnem prostoru. Ob koncu leta bodo izdali tudi zbornik in, upajo, tudi z odgovori na predvsem deželni politiki zastavljena vprašanja.
Daljši pogovor z likovnim kritikom Andrejem Krištofom, članom kuratorskega kolektiva Section.a z Dunaja, ki 15 let živi v avstrijski prestolnici, zadnji dve leti pa se vrača v Celovec, lahko slišite v tokratni oddaji.
Povabimo vas na jubilejne 15. koroške kulturne dneve v Ljubljani, ki se z odprtjem razstave Lužiški cikli Karla Vouka v Narodnem muzeju Slovenije začenjajo 4.4.2017 in sklenejo ob zaprtju razstave 25.4. 2017 z literarno glasbenim večerom TRIVIUM GRE NA POT v spomin pesniku Fabjanu Hafnerju.
Andrej Petaros, tržaški Slovenec, s svojim podjetjem organizira koncerte Luke Šulića in Stjepana Hauserja v Sloveniji in Italiji in pred koncertoma 2 Cellos v ljubljanskih Stožicah, kjer ju bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, se je kar nekajkrat ustavil tudi v naši hiši.
Skupno vajo slovensko –hrvaškega svetovno znanega dua, ki sta kariero začela z objavo posnetka na You Tubu, smo tako izkoristili tudi za pogovor o sodelovanju z glasbenikoma.
Sodelovati so začeli leta 2014, pojasnjuje Andrej Petaros, ko ju povabili v tržaško gledališče Rosetti in takrat se ujeli, tudi na osebni ravni. Predstavili smo jima idejo, kako bi 2Cellos pripeljali na italijansko govorno področje, kjer do takrat še nista bila znana. Italija ima namreč bogato glasbeno tradicijo, večjo kot kjerkoli drugje in velike teatre, 2Cellos pa sta igrala v dvoranah za dvesto, tristo ljudi. Presenečena sta bila, da sta razprodala koncert v Trstu, ki je bil res nekaj posebnega tudi zaradi številnega slovenskega občinstva, ki je prišlo.
V dveh letih smo prišli iz dvorane za 200 ljudi do arene v Veroni s 13.000 ljudmi. Ta zgodba o uspehu se v Italiji še vedno nadaljuje in ta način dela, promocije zdaj uporabljamo tudi v Ljubljani, prvič pa letos organiziramo koncerte tudi v Španiji, tako da smo zelo, zelo ponosni na to sodelovanje, pripoveduje Andrej Petaros, ki je tudi sam začel delati kot glasbenik.
Takrat se je rodila tudi ideja o koncertih. Najprej so bili to predvsem žuri za mlade, potem so si začeli širiti obzorja, organizirati koncerte znanih pop izvajalcev iz držav bivše Jugoslavije.
“Bilo je zelo zanimivo, da smo v Trst pripeljali vse slovenske znane rock izvajalce od Big foot mama, Sidharte, ki so bili takrat pri nas še neznani in bilo mi je pomembno, da je slovenska mladina v Trstu imela možnost poslušati to glasbo. Ni namreč isto, če Sidharta nastopi v Kopru ali če v Trstu. Te glasbe namreč ne moreš slišati na našem radiu.”
To je bil začetek. Ko so pripeljali vse te izvajalce, tudi po dvakrat, so začeli širi obzorja in razvijali nove ideje, širila se je tudi ekipa, ki je zdaj mednarodna, sestavljena iz slovenskega in italijanskega dela.
“Mogoče slovenska glasbena ustvarjalnost trenutno ni ravno v ospredju, smo pa tesno povezani z Luko Šuličem in Stjepanom Hauserjem, torej še vedno nekaj slovenskega.”
Zanimivo je tudi to, dodajal Andrej Petaros, da hrvaški mediji 2Cellos vedno predstavljajo kot hrvaški duo, v Italiji je drugače:
“Že takoj smo začeli medije v Italiji vzgajati, da gre za slovensko hrvaški duo in vsem je zdaj jasno, da je Luka Slovenec in Stjepan Hrvat. To si vzamem kot neko trofejo, ampak to je zame zelo pomembno, ker konec koncev ima Slovenija svetovno zvezdo in je prav, da je ponosna nanjo. Še vedno pa imam vtis, da se na to rado pozabi.”
Promocijska kampanja Andreja Petarosa in njegove ekipe za koncerte 2Cellos je drugačna kot smo jih vajeni v Sloveniji. Večina promoviranja namreč poteka prek spleta, kar je za duo, ki je zaslovel prav prek You Tuba logično. Velike jambo plakate tako običjano obesijo šele, ko so koncerti večinoma že razprodani. In tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer sta bila koncerta “Cellos že davno razprodana.
V ljubljanski Stožicah bo Luko Šulića in Stjepana Hauserja spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla, ki je imel “generalko” že na koncertu v Milanu.
Daljši pogovor z Andrejem Petarosom lahko slišite v oddaji. Tu pa je še nekaj fotografij z vaje v radijskem studiu 26 in s koncerta v Milanu.
V oddaji lahko slišite, kako veselo je bilo ob obisku slovenskega društva Ajda iz Umaga pri rojakih v Splitu. Preverili pa smo še, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, zelo dobro, in se v Monoštru skupaj z murskosoboškim območnim združenjem za vrednote NOB poklonili padlemu partizanu Mirku.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav in oddaji Sotočja!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Jezik, umetnost in javni prostor, novi načini promocije koncertov, z najmlajšimi učenci slovenščine v Kvarnerju in z Ajdovci na obisku pri splitskem Triglavu, poklon partizanu Mirku
Auf die Plätze/Na mesta je naslov simpozija, s katerim so v Muzeju moderne umetnosti v Celovcu 31.3.2017 uradno začeli leto, posvečeno umetnosti v javnem prostoru.
Zakaj so za osrednjo temo izbrali migracije in kako so se na dvojezičnost, ki je zaznamovala otvoritveni simpozij, odzvali pristojni na deželi? O tem se pogovarjamo z Andrejem Krištofom, soorganizatorjem prireditev in članom koroškega odbora za kulturo – strokovnega sveta, ki svetuje koroškim politikom na področju umetnosti – od glasbe, gledališča, literature, likovne umetnosti do arhitekture.
Pobuda za leto umetnosti v javnem prostoru je nastala prav v tem odboru, saj se na avstrijskem Koroškem v zadnjih 20 letih ni kaj dosti spremenilo, pravi Andrej Krištof, hkrati pa na globalnem nivoju fizični javni prostor vnovič prihaja v ospredje družbenega zavedanja in delovanja, npr. arabska pomlad, Majdan v Ukrajini ko se je pokazalo, da družba potrebuje javni prostor za svojo artikulacijo ob podpori družbenih omrežij.
“Gre za fenomen. Imeli smo občutek, da bo digitalnost, virtualnost, internet nadomestil fizični prostor kot novi demokratični javni prostor, zdaj vidimo, da ni tako. Morda sta se spojila in drug drugega potrebujeta. Fizični prostor se je vrnil.”
Tudi osrednja tema migracije so del tega fenomena, Arabska pomlad je nekako pomenila začetek tega, čemur smo zdaj priča v Evropi z begunci, je prepričan Andrej Krištof.
Kako je deželni referent za kulturo Christian Benger, vodja koroške ljudske stranke, ki nasprotuje omembi slovenščine v novi koroški deželni ustavi, reagiral na simpoziju vidno dvojezičnost?
To je bil predpogoj, da smo odločili sodelovati z deželo, saj je bila slovenščina in je še vedno zapostavljena, še posebej v javnem prostoru, pojasnjuje sogovornik:
“Če samo pomislimo, kako pomemben je jezik za javni prostor in občutek ali si ali nisi njegov del, ali ga razumeš ali ne. To je pomemben instrument inkluzije, vključevanja in izključevanja. In seveda je na Koroškem ta fenomen slovenščina, ki je vedno znova, presenetljivo, negativno zaznamovana.”
Prav zato, je bilo pomembno, da, če gredo v javni prostor in je to tema dežele, celoten projekt zasnujejo dvojezično in ga tako tudi predstavljajo. V okviru projekta so pripravili dvojezične razglednice z vprašanji – Kako, prosim?, Sem od tukaj?, Si lahko privoščimo?, Kje je vmes?,… naredili bodo tudi dvojezične plakate in različne prireditve, s katerimi bodo opozarjali na pomen umetnosti v javnem prostoru. Ob koncu leta bodo izdali tudi zbornik in, upajo, tudi z odgovori na predvsem deželni politiki zastavljena vprašanja.
Daljši pogovor z likovnim kritikom Andrejem Krištofom, članom kuratorskega kolektiva Section.a z Dunaja, ki 15 let živi v avstrijski prestolnici, zadnji dve leti pa se vrača v Celovec, lahko slišite v tokratni oddaji.
Povabimo vas na jubilejne 15. koroške kulturne dneve v Ljubljani, ki se z odprtjem razstave Lužiški cikli Karla Vouka v Narodnem muzeju Slovenije začenjajo 4.4.2017 in sklenejo ob zaprtju razstave 25.4. 2017 z literarno glasbenim večerom TRIVIUM GRE NA POT v spomin pesniku Fabjanu Hafnerju.
Andrej Petaros, tržaški Slovenec, s svojim podjetjem organizira koncerte Luke Šulića in Stjepana Hauserja v Sloveniji in Italiji in pred koncertoma 2 Cellos v ljubljanskih Stožicah, kjer ju bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, se je kar nekajkrat ustavil tudi v naši hiši.
Skupno vajo slovensko –hrvaškega svetovno znanega dua, ki sta kariero začela z objavo posnetka na You Tubu, smo tako izkoristili tudi za pogovor o sodelovanju z glasbenikoma.
Sodelovati so začeli leta 2014, pojasnjuje Andrej Petaros, ko ju povabili v tržaško gledališče Rosetti in takrat se ujeli, tudi na osebni ravni. Predstavili smo jima idejo, kako bi 2Cellos pripeljali na italijansko govorno področje, kjer do takrat še nista bila znana. Italija ima namreč bogato glasbeno tradicijo, večjo kot kjerkoli drugje in velike teatre, 2Cellos pa sta igrala v dvoranah za dvesto, tristo ljudi. Presenečena sta bila, da sta razprodala koncert v Trstu, ki je bil res nekaj posebnega tudi zaradi številnega slovenskega občinstva, ki je prišlo.
V dveh letih smo prišli iz dvorane za 200 ljudi do arene v Veroni s 13.000 ljudmi. Ta zgodba o uspehu se v Italiji še vedno nadaljuje in ta način dela, promocije zdaj uporabljamo tudi v Ljubljani, prvič pa letos organiziramo koncerte tudi v Španiji, tako da smo zelo, zelo ponosni na to sodelovanje, pripoveduje Andrej Petaros, ki je tudi sam začel delati kot glasbenik.
Takrat se je rodila tudi ideja o koncertih. Najprej so bili to predvsem žuri za mlade, potem so si začeli širiti obzorja, organizirati koncerte znanih pop izvajalcev iz držav bivše Jugoslavije.
“Bilo je zelo zanimivo, da smo v Trst pripeljali vse slovenske znane rock izvajalce od Big foot mama, Sidharte, ki so bili takrat pri nas še neznani in bilo mi je pomembno, da je slovenska mladina v Trstu imela možnost poslušati to glasbo. Ni namreč isto, če Sidharta nastopi v Kopru ali če v Trstu. Te glasbe namreč ne moreš slišati na našem radiu.”
To je bil začetek. Ko so pripeljali vse te izvajalce, tudi po dvakrat, so začeli širi obzorja in razvijali nove ideje, širila se je tudi ekipa, ki je zdaj mednarodna, sestavljena iz slovenskega in italijanskega dela.
“Mogoče slovenska glasbena ustvarjalnost trenutno ni ravno v ospredju, smo pa tesno povezani z Luko Šuličem in Stjepanom Hauserjem, torej še vedno nekaj slovenskega.”
Zanimivo je tudi to, dodajal Andrej Petaros, da hrvaški mediji 2Cellos vedno predstavljajo kot hrvaški duo, v Italiji je drugače:
“Že takoj smo začeli medije v Italiji vzgajati, da gre za slovensko hrvaški duo in vsem je zdaj jasno, da je Luka Slovenec in Stjepan Hrvat. To si vzamem kot neko trofejo, ampak to je zame zelo pomembno, ker konec koncev ima Slovenija svetovno zvezdo in je prav, da je ponosna nanjo. Še vedno pa imam vtis, da se na to rado pozabi.”
Promocijska kampanja Andreja Petarosa in njegove ekipe za koncerte 2Cellos je drugačna kot smo jih vajeni v Sloveniji. Večina promoviranja namreč poteka prek spleta, kar je za duo, ki je zaslovel prav prek You Tuba logično. Velike jambo plakate tako običjano obesijo šele, ko so koncerti večinoma že razprodani. In tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer sta bila koncerta “Cellos že davno razprodana.
V ljubljanski Stožicah bo Luko Šulića in Stjepana Hauserja spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla, ki je imel “generalko” že na koncertu v Milanu.
Daljši pogovor z Andrejem Petarosom lahko slišite v oddaji. Tu pa je še nekaj fotografij z vaje v radijskem studiu 26 in s koncerta v Milanu.
V oddaji lahko slišite, kako veselo je bilo ob obisku slovenskega društva Ajda iz Umaga pri rojakih v Splitu. Preverili pa smo še, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, zelo dobro, in se v Monoštru skupaj z murskosoboškim območnim združenjem za vrednote NOB poklonili padlemu partizanu Mirku.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav in oddaji Sotočja!
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.
Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.
Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.
Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.
Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.
Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.
Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.
Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.
Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.
Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.
Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.
Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.
»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.
Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.
Neveljaven email naslov
