Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 19.6.2017

19.06.2017


O slovenistiki v Gradcu, lokalnih volitvah v FJK in zmagoviti desni sredini, sledeh Jožeta Plečnika na Hrvaškem in planinski sekciji porabskih Slovencev

dr. Ludvik Karničar je za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu dobil državno odlikovanje – red za zasluge. Pred tem je dobil Štrekljevo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi, in postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.  Nagrade se torej kar vrstijo.

Profesor Karničar je svoje življenje med drugim posvetil tudi dokumentiranju koroških slovenskih narečij. Sodeloval je pri projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, ki je od začetka 80. let minulega stoletja potekal na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu.

Priznanja, ki jih dobiva, ga presenečajo, saj jih ni pričakoval.

“Zdaj, ko je tako daleč, mi je po eni strani nerodno, po drugi se veselim. Vse, kar dobim, posvečam svojim rojakom na Koroškem, ki iz dneva v dan, iz leta v leto skrbijo, da slovenščina ne ugasne. To je težavno, naporno, nesebično delo brez katerega slovenskega naroda ne bi bilo več.”

Tako je ob prejemu državnega odlikovanja red za zasluge dejal prof. dr. Ludvik Karničar. Več je povedal tudi o dolgoletnem raziskovanju in dokumentiranju koroških narečjih, zbrano gradivo je lani predal SAZU, o današnji slavistki in slovenistiki v Gradcu ter vplivu angleščine.

Lokalne volitve v FJK – zmaga desne sredine

V 27-ih občinah sosednje Furlanije Julijske krajine so v nedeljo, 11-ega junija,  volili nove občinske svete in župane. Z volilnimi rezultati je lahko zadovoljna desna sredina, medtem, ko so kandidatne liste na politični levici, skupaj z Demokrati, doživele nepričakovani poraz. V treh, za Slovence pomembnih občinah na Videmskem, sta bila izvoljena dva Slovencem naklonjena župana. V Gorici je desnosredinskemu kandidatu zmanjkalo le 22 glasov in bo potreben drugi krog.  Narodnostno mešano tržaško občino Devin Nabrežina pa bo prihodnjih pet let vodila desničarska županja.

Uglednemu slovenskemu odvetniku Mitji Ozbiču v občini Devin Nabrežina ni uspelo. V sicer dobro volilno kampanjo se je podal prepozno, je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil strankarski kolega in podpredsednik deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, slovenski rojaki pa niso znali ali zmogli združiti glasov za Ozbičevo izvolitev.

Prepričljivo je zmagala članica zdaj že bivše desničarske opozicije v občinskem svetu, ki pa je vendarle napovedala, da bo županja vseh občanov, Italijanov in Slovencev, Daniela Pallotta,:

“Devin Nabrežina je dvojezična občina z velikimi možnostmi in priložnostmi… Italijanska in slovenska skupnost lahko sodelujeta in sta druga drugi dodana vrednost. Poskrbela bom tudi za sodelovanje čez mejo v Slovenijo in bom v ta namen odprla posebno pisarno, v kateri bodo skrbeli za evropske programe Interreg. Veliko možnosti bo zlasti v kulturi. To je v časih, ko je denarja malo, zelo pomembno.”

V Gorici je kandidiralo 9 županskih kandidatov in 19 list. Uspešne so bile desnosredinske liste, njihovemu kandidatu pa je za zmago zmanjkalo 22 glasov. Zbral je 49, 88 odstotka  ali 4 tisoč 600 glasov več od najboljšega od osmih kandidatov leve sredine, ki se je povsem razdelila in izgubila. Potreben bo drugi krog 25-ega junija. Rodolfo Ziberna, prepričan v svojo zmago, bo še naprej dejal to, kar je do sedaj.

“Še naprej se bom pogovarjal z ljudmi, hodil po mestnih ulicah in trgih, pa tudi v bare, zakaj ne. Gorica posebnih projektov ne potrebuje, saj je moj predhodnik že veliko naredil. Prisotnost Slovencev je del tega mesta in naše identitete. Sodelovanje čez mejo pa omogoča Evropsko teritorialno povezovanje.”

Plečnikove sledi tudi na Hrvaškem

Letos zaznamujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na Hrvaškem. V Zagrebu so se tako 14.6.2017 uradno začeli Plečnikov dnevi, ki jih pripravlja Slovenski dom Zagreb, svet slovenske narodne manjšine mesta Zagreb in slovensko veleposlaništvo.

V zagrebški cerkvi Matere Božje Lurške, kjer je  kripta zgrajena prav po načrtih arhitekta Plečnika, je bilo zelo slovesno. Potekala je spominska maša s Plečnikovimi kelihi in svečniki, koncert, s katerim so se spomnili arhitektovega praškega obdobja in krstna izvedba skladbe Simona Skalarja  Ubi caritas et amor, v izvedbi solista mariborske opere Marka Mandirja. Predstavili so tudi brošuro o Plečnikovem delu na Hrvaškem, ki jo je napisala upokojena arhitektka Polona Jurinič.

Ob številnih projektih Jožeta Plečnika, dobro raziskanih in dokumentiranih, njegova dela na Hrvaškem na to še čakajo in prav delo Polone Jurinič je za to dobra osnova, je v recenziji zapisal arhitekt dr. Igor Toš.

O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem, čeprav je izvedbo večine projektov preprečila druga svetovna vojna, se pogovarjamo z avtorico brošure Polono Jurinić.

Mali Triglav in replika Aljaževega stolpa

V Andovcih so na pobudo slovenskega generalnega konzula v Monoštru dr. Borisa Jesiha praznovali planinski dan in k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Domače kulturno in turistično društvo je ustanovilo planinsko sekcijo in postalo polnopravni član Planinske zveze Slovenije.

V podstavek Malega Triglava, kamor so vgrajeni kamni iz vseh porabski vasi in drugih madžarskih krajev, v katerih živijo Slovenci,  pa so tokrat dodali še napis z imenom Monošter.

V Šentvidu pri Stični pa smo prisluhnili slovenskim zborom iz zamejstva in sveta na tradicionalnem koncertu v okviru 48. Tabora pevskih zborov.

Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 19.6.2017

19.06.2017


O slovenistiki v Gradcu, lokalnih volitvah v FJK in zmagoviti desni sredini, sledeh Jožeta Plečnika na Hrvaškem in planinski sekciji porabskih Slovencev

dr. Ludvik Karničar je za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu dobil državno odlikovanje – red za zasluge. Pred tem je dobil Štrekljevo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi, in postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.  Nagrade se torej kar vrstijo.

Profesor Karničar je svoje življenje med drugim posvetil tudi dokumentiranju koroških slovenskih narečij. Sodeloval je pri projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, ki je od začetka 80. let minulega stoletja potekal na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu.

Priznanja, ki jih dobiva, ga presenečajo, saj jih ni pričakoval.

“Zdaj, ko je tako daleč, mi je po eni strani nerodno, po drugi se veselim. Vse, kar dobim, posvečam svojim rojakom na Koroškem, ki iz dneva v dan, iz leta v leto skrbijo, da slovenščina ne ugasne. To je težavno, naporno, nesebično delo brez katerega slovenskega naroda ne bi bilo več.”

Tako je ob prejemu državnega odlikovanja red za zasluge dejal prof. dr. Ludvik Karničar. Več je povedal tudi o dolgoletnem raziskovanju in dokumentiranju koroških narečjih, zbrano gradivo je lani predal SAZU, o današnji slavistki in slovenistiki v Gradcu ter vplivu angleščine.

Lokalne volitve v FJK – zmaga desne sredine

V 27-ih občinah sosednje Furlanije Julijske krajine so v nedeljo, 11-ega junija,  volili nove občinske svete in župane. Z volilnimi rezultati je lahko zadovoljna desna sredina, medtem, ko so kandidatne liste na politični levici, skupaj z Demokrati, doživele nepričakovani poraz. V treh, za Slovence pomembnih občinah na Videmskem, sta bila izvoljena dva Slovencem naklonjena župana. V Gorici je desnosredinskemu kandidatu zmanjkalo le 22 glasov in bo potreben drugi krog.  Narodnostno mešano tržaško občino Devin Nabrežina pa bo prihodnjih pet let vodila desničarska županja.

Uglednemu slovenskemu odvetniku Mitji Ozbiču v občini Devin Nabrežina ni uspelo. V sicer dobro volilno kampanjo se je podal prepozno, je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil strankarski kolega in podpredsednik deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, slovenski rojaki pa niso znali ali zmogli združiti glasov za Ozbičevo izvolitev.

Prepričljivo je zmagala članica zdaj že bivše desničarske opozicije v občinskem svetu, ki pa je vendarle napovedala, da bo županja vseh občanov, Italijanov in Slovencev, Daniela Pallotta,:

“Devin Nabrežina je dvojezična občina z velikimi možnostmi in priložnostmi… Italijanska in slovenska skupnost lahko sodelujeta in sta druga drugi dodana vrednost. Poskrbela bom tudi za sodelovanje čez mejo v Slovenijo in bom v ta namen odprla posebno pisarno, v kateri bodo skrbeli za evropske programe Interreg. Veliko možnosti bo zlasti v kulturi. To je v časih, ko je denarja malo, zelo pomembno.”

V Gorici je kandidiralo 9 županskih kandidatov in 19 list. Uspešne so bile desnosredinske liste, njihovemu kandidatu pa je za zmago zmanjkalo 22 glasov. Zbral je 49, 88 odstotka  ali 4 tisoč 600 glasov več od najboljšega od osmih kandidatov leve sredine, ki se je povsem razdelila in izgubila. Potreben bo drugi krog 25-ega junija. Rodolfo Ziberna, prepričan v svojo zmago, bo še naprej dejal to, kar je do sedaj.

“Še naprej se bom pogovarjal z ljudmi, hodil po mestnih ulicah in trgih, pa tudi v bare, zakaj ne. Gorica posebnih projektov ne potrebuje, saj je moj predhodnik že veliko naredil. Prisotnost Slovencev je del tega mesta in naše identitete. Sodelovanje čez mejo pa omogoča Evropsko teritorialno povezovanje.”

Plečnikove sledi tudi na Hrvaškem

Letos zaznamujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na Hrvaškem. V Zagrebu so se tako 14.6.2017 uradno začeli Plečnikov dnevi, ki jih pripravlja Slovenski dom Zagreb, svet slovenske narodne manjšine mesta Zagreb in slovensko veleposlaništvo.

V zagrebški cerkvi Matere Božje Lurške, kjer je  kripta zgrajena prav po načrtih arhitekta Plečnika, je bilo zelo slovesno. Potekala je spominska maša s Plečnikovimi kelihi in svečniki, koncert, s katerim so se spomnili arhitektovega praškega obdobja in krstna izvedba skladbe Simona Skalarja  Ubi caritas et amor, v izvedbi solista mariborske opere Marka Mandirja. Predstavili so tudi brošuro o Plečnikovem delu na Hrvaškem, ki jo je napisala upokojena arhitektka Polona Jurinič.

Ob številnih projektih Jožeta Plečnika, dobro raziskanih in dokumentiranih, njegova dela na Hrvaškem na to še čakajo in prav delo Polone Jurinič je za to dobra osnova, je v recenziji zapisal arhitekt dr. Igor Toš.

O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem, čeprav je izvedbo večine projektov preprečila druga svetovna vojna, se pogovarjamo z avtorico brošure Polono Jurinić.

Mali Triglav in replika Aljaževega stolpa

V Andovcih so na pobudo slovenskega generalnega konzula v Monoštru dr. Borisa Jesiha praznovali planinski dan in k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Domače kulturno in turistično društvo je ustanovilo planinsko sekcijo in postalo polnopravni član Planinske zveze Slovenije.

V podstavek Malega Triglava, kamor so vgrajeni kamni iz vseh porabski vasi in drugih madžarskih krajev, v katerih živijo Slovenci,  pa so tokrat dodali še napis z imenom Monošter.

V Šentvidu pri Stični pa smo prisluhnili slovenskim zborom iz zamejstva in sveta na tradicionalnem koncertu v okviru 48. Tabora pevskih zborov.

Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


15.01.2024

'Nekoč je bilo v šolah znanje slovenščine bistveno boljše'

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.


08.01.2024

Od okrepitev učnega kadra do obnovitve cestnih povezav - izzivov v letu 2024 ne manjka

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.


01.01.2024

Zvok, beseda, pesem – veliki umetniški potencial rojakov iz FJK v ljubljanskem Cankarjevem domu

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.


22.12.2023

Tam sem doma - jubilejni koncert SKD Celovec

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.


18.12.2023

Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.


11.12.2023

Marij Čuk:'Rojaki v sosednjih državah pomembno prispevamo k slovenski kulturi'

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,


04.12.2023

Vse večji izziv je, kako zagotoviti usposobljene in kompetentne kadre z znanjem slovenščine

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.


27.11.2023

Središče je v obrobju

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.


20.11.2023

Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?


13.11.2023

dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?


06.11.2023

Duh upora ostaja živ

Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.


23.10.2023

Od svinčnikov Florjana Lipuša do prihodnosti Narodnega doma v Trstu - raziskave, ki odsevajo razmere v skupnosti

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?


16.10.2023

Prostori zbliževanja, združevanja, sodelovanja in dialoga

Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku


02.10.2023

Kitarist Natko Štiglić in vokalistka Nina Fakin - od flamenka do slovenske popevke in hrvaškega popa

Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković


25.09.2023

Kaj se dogaja s poukom slovenščine in v slovenščini?

Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.


18.09.2023

'Čas je, da tudi v prestolnici avstrijske Koroške pokažemo, kaj imamo!'

V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca


11.09.2023

Z zaščito podnebja je enako kot z zaščito manjšin - vsi morajo biti za, drugače ne gre

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica


05.09.2023

Srebrni breg - Porabje Sloveniji roko podaja

Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru


28.08.2023

'Moramo biti ljudje in si pomagati, pri tem ni nobenih meja'

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.


19.06.2023

'Šola ne bo rešila manjšine'

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.


Stran 2 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov