Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 19.6.2017

19.06.2017


O slovenistiki v Gradcu, lokalnih volitvah v FJK in zmagoviti desni sredini, sledeh Jožeta Plečnika na Hrvaškem in planinski sekciji porabskih Slovencev

dr. Ludvik Karničar je za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu dobil državno odlikovanje – red za zasluge. Pred tem je dobil Štrekljevo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi, in postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.  Nagrade se torej kar vrstijo.

Profesor Karničar je svoje življenje med drugim posvetil tudi dokumentiranju koroških slovenskih narečij. Sodeloval je pri projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, ki je od začetka 80. let minulega stoletja potekal na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu.

Priznanja, ki jih dobiva, ga presenečajo, saj jih ni pričakoval.

“Zdaj, ko je tako daleč, mi je po eni strani nerodno, po drugi se veselim. Vse, kar dobim, posvečam svojim rojakom na Koroškem, ki iz dneva v dan, iz leta v leto skrbijo, da slovenščina ne ugasne. To je težavno, naporno, nesebično delo brez katerega slovenskega naroda ne bi bilo več.”

Tako je ob prejemu državnega odlikovanja red za zasluge dejal prof. dr. Ludvik Karničar. Več je povedal tudi o dolgoletnem raziskovanju in dokumentiranju koroških narečjih, zbrano gradivo je lani predal SAZU, o današnji slavistki in slovenistiki v Gradcu ter vplivu angleščine.

Lokalne volitve v FJK – zmaga desne sredine

V 27-ih občinah sosednje Furlanije Julijske krajine so v nedeljo, 11-ega junija,  volili nove občinske svete in župane. Z volilnimi rezultati je lahko zadovoljna desna sredina, medtem, ko so kandidatne liste na politični levici, skupaj z Demokrati, doživele nepričakovani poraz. V treh, za Slovence pomembnih občinah na Videmskem, sta bila izvoljena dva Slovencem naklonjena župana. V Gorici je desnosredinskemu kandidatu zmanjkalo le 22 glasov in bo potreben drugi krog.  Narodnostno mešano tržaško občino Devin Nabrežina pa bo prihodnjih pet let vodila desničarska županja.

Uglednemu slovenskemu odvetniku Mitji Ozbiču v občini Devin Nabrežina ni uspelo. V sicer dobro volilno kampanjo se je podal prepozno, je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil strankarski kolega in podpredsednik deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, slovenski rojaki pa niso znali ali zmogli združiti glasov za Ozbičevo izvolitev.

Prepričljivo je zmagala članica zdaj že bivše desničarske opozicije v občinskem svetu, ki pa je vendarle napovedala, da bo županja vseh občanov, Italijanov in Slovencev, Daniela Pallotta,:

“Devin Nabrežina je dvojezična občina z velikimi možnostmi in priložnostmi… Italijanska in slovenska skupnost lahko sodelujeta in sta druga drugi dodana vrednost. Poskrbela bom tudi za sodelovanje čez mejo v Slovenijo in bom v ta namen odprla posebno pisarno, v kateri bodo skrbeli za evropske programe Interreg. Veliko možnosti bo zlasti v kulturi. To je v časih, ko je denarja malo, zelo pomembno.”

V Gorici je kandidiralo 9 županskih kandidatov in 19 list. Uspešne so bile desnosredinske liste, njihovemu kandidatu pa je za zmago zmanjkalo 22 glasov. Zbral je 49, 88 odstotka  ali 4 tisoč 600 glasov več od najboljšega od osmih kandidatov leve sredine, ki se je povsem razdelila in izgubila. Potreben bo drugi krog 25-ega junija. Rodolfo Ziberna, prepričan v svojo zmago, bo še naprej dejal to, kar je do sedaj.

“Še naprej se bom pogovarjal z ljudmi, hodil po mestnih ulicah in trgih, pa tudi v bare, zakaj ne. Gorica posebnih projektov ne potrebuje, saj je moj predhodnik že veliko naredil. Prisotnost Slovencev je del tega mesta in naše identitete. Sodelovanje čez mejo pa omogoča Evropsko teritorialno povezovanje.”

Plečnikove sledi tudi na Hrvaškem

Letos zaznamujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na Hrvaškem. V Zagrebu so se tako 14.6.2017 uradno začeli Plečnikov dnevi, ki jih pripravlja Slovenski dom Zagreb, svet slovenske narodne manjšine mesta Zagreb in slovensko veleposlaništvo.

V zagrebški cerkvi Matere Božje Lurške, kjer je  kripta zgrajena prav po načrtih arhitekta Plečnika, je bilo zelo slovesno. Potekala je spominska maša s Plečnikovimi kelihi in svečniki, koncert, s katerim so se spomnili arhitektovega praškega obdobja in krstna izvedba skladbe Simona Skalarja  Ubi caritas et amor, v izvedbi solista mariborske opere Marka Mandirja. Predstavili so tudi brošuro o Plečnikovem delu na Hrvaškem, ki jo je napisala upokojena arhitektka Polona Jurinič.

Ob številnih projektih Jožeta Plečnika, dobro raziskanih in dokumentiranih, njegova dela na Hrvaškem na to še čakajo in prav delo Polone Jurinič je za to dobra osnova, je v recenziji zapisal arhitekt dr. Igor Toš.

O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem, čeprav je izvedbo večine projektov preprečila druga svetovna vojna, se pogovarjamo z avtorico brošure Polono Jurinić.

Mali Triglav in replika Aljaževega stolpa

V Andovcih so na pobudo slovenskega generalnega konzula v Monoštru dr. Borisa Jesiha praznovali planinski dan in k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Domače kulturno in turistično društvo je ustanovilo planinsko sekcijo in postalo polnopravni član Planinske zveze Slovenije.

V podstavek Malega Triglava, kamor so vgrajeni kamni iz vseh porabski vasi in drugih madžarskih krajev, v katerih živijo Slovenci,  pa so tokrat dodali še napis z imenom Monošter.

V Šentvidu pri Stični pa smo prisluhnili slovenskim zborom iz zamejstva in sveta na tradicionalnem koncertu v okviru 48. Tabora pevskih zborov.

Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 19.6.2017

19.06.2017


O slovenistiki v Gradcu, lokalnih volitvah v FJK in zmagoviti desni sredini, sledeh Jožeta Plečnika na Hrvaškem in planinski sekciji porabskih Slovencev

dr. Ludvik Karničar je za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu dobil državno odlikovanje – red za zasluge. Pred tem je dobil Štrekljevo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi, in postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.  Nagrade se torej kar vrstijo.

Profesor Karničar je svoje življenje med drugim posvetil tudi dokumentiranju koroških slovenskih narečij. Sodeloval je pri projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, ki je od začetka 80. let minulega stoletja potekal na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu.

Priznanja, ki jih dobiva, ga presenečajo, saj jih ni pričakoval.

“Zdaj, ko je tako daleč, mi je po eni strani nerodno, po drugi se veselim. Vse, kar dobim, posvečam svojim rojakom na Koroškem, ki iz dneva v dan, iz leta v leto skrbijo, da slovenščina ne ugasne. To je težavno, naporno, nesebično delo brez katerega slovenskega naroda ne bi bilo več.”

Tako je ob prejemu državnega odlikovanja red za zasluge dejal prof. dr. Ludvik Karničar. Več je povedal tudi o dolgoletnem raziskovanju in dokumentiranju koroških narečjih, zbrano gradivo je lani predal SAZU, o današnji slavistki in slovenistiki v Gradcu ter vplivu angleščine.

Lokalne volitve v FJK – zmaga desne sredine

V 27-ih občinah sosednje Furlanije Julijske krajine so v nedeljo, 11-ega junija,  volili nove občinske svete in župane. Z volilnimi rezultati je lahko zadovoljna desna sredina, medtem, ko so kandidatne liste na politični levici, skupaj z Demokrati, doživele nepričakovani poraz. V treh, za Slovence pomembnih občinah na Videmskem, sta bila izvoljena dva Slovencem naklonjena župana. V Gorici je desnosredinskemu kandidatu zmanjkalo le 22 glasov in bo potreben drugi krog.  Narodnostno mešano tržaško občino Devin Nabrežina pa bo prihodnjih pet let vodila desničarska županja.

Uglednemu slovenskemu odvetniku Mitji Ozbiču v občini Devin Nabrežina ni uspelo. V sicer dobro volilno kampanjo se je podal prepozno, je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil strankarski kolega in podpredsednik deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, slovenski rojaki pa niso znali ali zmogli združiti glasov za Ozbičevo izvolitev.

Prepričljivo je zmagala članica zdaj že bivše desničarske opozicije v občinskem svetu, ki pa je vendarle napovedala, da bo županja vseh občanov, Italijanov in Slovencev, Daniela Pallotta,:

“Devin Nabrežina je dvojezična občina z velikimi možnostmi in priložnostmi… Italijanska in slovenska skupnost lahko sodelujeta in sta druga drugi dodana vrednost. Poskrbela bom tudi za sodelovanje čez mejo v Slovenijo in bom v ta namen odprla posebno pisarno, v kateri bodo skrbeli za evropske programe Interreg. Veliko možnosti bo zlasti v kulturi. To je v časih, ko je denarja malo, zelo pomembno.”

V Gorici je kandidiralo 9 županskih kandidatov in 19 list. Uspešne so bile desnosredinske liste, njihovemu kandidatu pa je za zmago zmanjkalo 22 glasov. Zbral je 49, 88 odstotka  ali 4 tisoč 600 glasov več od najboljšega od osmih kandidatov leve sredine, ki se je povsem razdelila in izgubila. Potreben bo drugi krog 25-ega junija. Rodolfo Ziberna, prepričan v svojo zmago, bo še naprej dejal to, kar je do sedaj.

“Še naprej se bom pogovarjal z ljudmi, hodil po mestnih ulicah in trgih, pa tudi v bare, zakaj ne. Gorica posebnih projektov ne potrebuje, saj je moj predhodnik že veliko naredil. Prisotnost Slovencev je del tega mesta in naše identitete. Sodelovanje čez mejo pa omogoča Evropsko teritorialno povezovanje.”

Plečnikove sledi tudi na Hrvaškem

Letos zaznamujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na Hrvaškem. V Zagrebu so se tako 14.6.2017 uradno začeli Plečnikov dnevi, ki jih pripravlja Slovenski dom Zagreb, svet slovenske narodne manjšine mesta Zagreb in slovensko veleposlaništvo.

V zagrebški cerkvi Matere Božje Lurške, kjer je  kripta zgrajena prav po načrtih arhitekta Plečnika, je bilo zelo slovesno. Potekala je spominska maša s Plečnikovimi kelihi in svečniki, koncert, s katerim so se spomnili arhitektovega praškega obdobja in krstna izvedba skladbe Simona Skalarja  Ubi caritas et amor, v izvedbi solista mariborske opere Marka Mandirja. Predstavili so tudi brošuro o Plečnikovem delu na Hrvaškem, ki jo je napisala upokojena arhitektka Polona Jurinič.

Ob številnih projektih Jožeta Plečnika, dobro raziskanih in dokumentiranih, njegova dela na Hrvaškem na to še čakajo in prav delo Polone Jurinič je za to dobra osnova, je v recenziji zapisal arhitekt dr. Igor Toš.

O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem, čeprav je izvedbo večine projektov preprečila druga svetovna vojna, se pogovarjamo z avtorico brošure Polono Jurinić.

Mali Triglav in replika Aljaževega stolpa

V Andovcih so na pobudo slovenskega generalnega konzula v Monoštru dr. Borisa Jesiha praznovali planinski dan in k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Domače kulturno in turistično društvo je ustanovilo planinsko sekcijo in postalo polnopravni član Planinske zveze Slovenije.

V podstavek Malega Triglava, kamor so vgrajeni kamni iz vseh porabski vasi in drugih madžarskih krajev, v katerih živijo Slovenci,  pa so tokrat dodali še napis z imenom Monošter.

V Šentvidu pri Stični pa smo prisluhnili slovenskim zborom iz zamejstva in sveta na tradicionalnem koncertu v okviru 48. Tabora pevskih zborov.

Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


12.06.2023

Za ohranitev jezika je pomembna tudi glasba

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.


05.06.2023

Bodo koroški Slovenci skušali novi učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


20.02.2023

Lahko protislovenska retorika obrodi sadove na volitvah?

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


Stran 3 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov