Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odnos Slovenije do zamejstva, razprava o reorganizaciji stranke Slovenska skupnost, kaj se obeta Slovencem na Hrvaškem, partizanski duh pri Peršmanu še živi, Pet prijateljev na razpotju EP
26. junija 1991 je na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesna razglasitev neodvisne in samostojne Republike Slovenije. Slavnostni govornik predsednik predsedstva Milan Kučan se je v svojem govoru večkrat dotaknil tudi rojakov v zamejstvu, ki imajo zdaj, kot je dejal, v republiki Sloveniji svojo suvereno, matično domovino in oporo.
Kakšna matična domovina je bila Slovenija do rojakov v sosednjih državah v 26 letih svojega obstoja?
“Otroci od mame vedno pričakujejo več, kot jim ta lahko da. Tako je tudi v našem odnosu. Včasih smo razočarani, ker pričakujemo trdno nastopanje matične domovine v odnosu do Italije, ko ta ne odgovarja na naše zahteve (nova volilna zakonodaja). .. Hkrati pa je Slovenija naše zaledje. Imamo dve domovini. Ena je tista, v kateri adiministrativno živimo, druga je naša srčna domovina…..”
tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK
“Pri nas pogosto to merimo po konkretnih izjavah, (ne)ostrih notah. Zavedamo se, da ima Slovenija interese, mogoče zdaj še večje kot prej, da v odnosu z Avstrijo gospodarsko uspe. Da pa se podreja samo še tem interesom, je korak predaleč. Želel bi si, da tudi v primeru nove koroške deželne ustave ne bi prvi uradni hvalospev prišel prav iz Slovenije.”
predsednik društva Peršman Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov
Drugi krog županskih volitev v Gorici ni prinesel presenečenja, zmagal je desnosredinski kandidat Rodolfo Ziberna, protikandidat Roberto Colini, ki sta ga podprli tako stranka Slovenska skupnost kot Demokratska stranka, je sicer izboljšal rezultat toda glasov je bilo premalo.
Kaj si lahko obetajo Slovenci v Gorici? Podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec je prepričan, da se bo nadaljevala politika, ki jo je desetletje vodil Ettore Romoli. Novi župan, do zdaj tudi član deželnega sveta FJK, slovenski narodni skupnosti ne more biti nenaklonjen, je prepričan Gabrovec.
Da bi opozoril na nujno reorganizacijo stranke je Igor Gabrovec po upravnih volitvah, na katerih je leva sredina doživela hud poraz, ponudil odstop z mesta tajnika, ki ga je vodstvo stranke soglasno zavrnilo. Dogovorili pa so se, da bo stranka jeseni pripravila programski kongres, na katerem bodo razpravljali tudi o reorganizaciji stranke.
Manjšinska samouprava na Hrvaškem še vedno ni zaživela, kot bi morala, med številnimi vzroki je tudi slaba usposobljenost članov, manjšinski sveti pa – z redkimi izjemami -, nimajo kadrov, ki bi zmogli strokovno opravljati delo. To so ključne ugotovitve skupne seje svetov slovenske narodne manjšine Reke in Primorsko-goranske županije, na kateri so spregovorili tudi o nekaterih aktualnih pobudah, kot je denimo program slovenščine v reških vrtcih.
Predsednik sveta na županijski ravni Vasja Simonič, ustanovitelj in predsednik društva Snežnik v Lovranu, je v pogovoru z Marjano Mirković opozoril tudi na nekatera druga vprašanja, pomembna za prihodnost slovenske skupnosti na Hrvaškem. Slovenci se vse bolj asimilirajo, opozarja, za vključevanje mladih pa bi rabili strategijo, je prepričan.
Močno neurje, ki je pustošilo tudi po avstrijskem Koroškem, je verjetno marsikoga odvrnilo, da bi se odpravil v dolino Lepene, v Pod Peco pri Železni Kapli, kjer je 25.6.2017 potekal tradicionalno srečanje pri Peršmanu, ki ga pripravlja Zveza koroških partizanov.
Kljub vsemu pa se je tudi tokrat pri Prešmanovem muzeju zbralo več deset ljudi, ki ohranjajo tradicijo in se borijo proti pozabi pomena partizanskega boja. Rdečih zvezd in titovk na srečanju ni manjkalo. Pa tudi partizanskih pesmi ne.
Na spominsko srečanje pri Peršmanu redno prihajajo člani zveze združenj borcev za vrednote NOB iz številnih slovenskih krajev od Gorenjske do Mozirja ter rojaki z avstrijske Koroške, da se poklonijo enajsterici domačinov, ki so jih nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne zaradi pomoči partizanom pobili, domačijo pa požgali in ohranjajo spomin na protifašistični boj.
Koroški partizani so imeli pomembno vlogo, ne le med narodnoosvobodilnim bojem, temveč tudi po koncu vojne, saj se je prav zaradi njihovega boja Avstrija lahko sklicevala tudi na upor proti nacizmu in leta 1955 podpisala sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije (ADP).
Več o tokratnem spominskem srečanju pri Peršmanovem muzeju, boju proti sovražnemu govoru in fašizmu, ki je nujen tudi danes, kot je v svojem govoru dejala poslanka državnega zbora, podpredsednica Levice Violeta Tomič, in upornih koroških Slovencih lahko slišite v tokratni oddaji.
Televizija AS iz Murske Sobote je v okviru projekta Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta pripravila serijo petih kratkih dokumentarno-izobraževalnih filmov, v katerih so sodelovali dijaki iz treh držav. Med njimi so bili tudi dijaki monoštrske gimnazije: Adam Sukič, Krištof Časar, Kristina Žökš, Regina Labritz in Žofia Šturm. Sodelovanje v projektu jih je spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Kako so snemali filme in kaj so ob tem spoznali? Prisluhnite oddaji!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odnos Slovenije do zamejstva, razprava o reorganizaciji stranke Slovenska skupnost, kaj se obeta Slovencem na Hrvaškem, partizanski duh pri Peršmanu še živi, Pet prijateljev na razpotju EP
26. junija 1991 je na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesna razglasitev neodvisne in samostojne Republike Slovenije. Slavnostni govornik predsednik predsedstva Milan Kučan se je v svojem govoru večkrat dotaknil tudi rojakov v zamejstvu, ki imajo zdaj, kot je dejal, v republiki Sloveniji svojo suvereno, matično domovino in oporo.
Kakšna matična domovina je bila Slovenija do rojakov v sosednjih državah v 26 letih svojega obstoja?
“Otroci od mame vedno pričakujejo več, kot jim ta lahko da. Tako je tudi v našem odnosu. Včasih smo razočarani, ker pričakujemo trdno nastopanje matične domovine v odnosu do Italije, ko ta ne odgovarja na naše zahteve (nova volilna zakonodaja). .. Hkrati pa je Slovenija naše zaledje. Imamo dve domovini. Ena je tista, v kateri adiministrativno živimo, druga je naša srčna domovina…..”
tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK
“Pri nas pogosto to merimo po konkretnih izjavah, (ne)ostrih notah. Zavedamo se, da ima Slovenija interese, mogoče zdaj še večje kot prej, da v odnosu z Avstrijo gospodarsko uspe. Da pa se podreja samo še tem interesom, je korak predaleč. Želel bi si, da tudi v primeru nove koroške deželne ustave ne bi prvi uradni hvalospev prišel prav iz Slovenije.”
predsednik društva Peršman Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov
Drugi krog županskih volitev v Gorici ni prinesel presenečenja, zmagal je desnosredinski kandidat Rodolfo Ziberna, protikandidat Roberto Colini, ki sta ga podprli tako stranka Slovenska skupnost kot Demokratska stranka, je sicer izboljšal rezultat toda glasov je bilo premalo.
Kaj si lahko obetajo Slovenci v Gorici? Podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec je prepričan, da se bo nadaljevala politika, ki jo je desetletje vodil Ettore Romoli. Novi župan, do zdaj tudi član deželnega sveta FJK, slovenski narodni skupnosti ne more biti nenaklonjen, je prepričan Gabrovec.
Da bi opozoril na nujno reorganizacijo stranke je Igor Gabrovec po upravnih volitvah, na katerih je leva sredina doživela hud poraz, ponudil odstop z mesta tajnika, ki ga je vodstvo stranke soglasno zavrnilo. Dogovorili pa so se, da bo stranka jeseni pripravila programski kongres, na katerem bodo razpravljali tudi o reorganizaciji stranke.
Manjšinska samouprava na Hrvaškem še vedno ni zaživela, kot bi morala, med številnimi vzroki je tudi slaba usposobljenost članov, manjšinski sveti pa – z redkimi izjemami -, nimajo kadrov, ki bi zmogli strokovno opravljati delo. To so ključne ugotovitve skupne seje svetov slovenske narodne manjšine Reke in Primorsko-goranske županije, na kateri so spregovorili tudi o nekaterih aktualnih pobudah, kot je denimo program slovenščine v reških vrtcih.
Predsednik sveta na županijski ravni Vasja Simonič, ustanovitelj in predsednik društva Snežnik v Lovranu, je v pogovoru z Marjano Mirković opozoril tudi na nekatera druga vprašanja, pomembna za prihodnost slovenske skupnosti na Hrvaškem. Slovenci se vse bolj asimilirajo, opozarja, za vključevanje mladih pa bi rabili strategijo, je prepričan.
Močno neurje, ki je pustošilo tudi po avstrijskem Koroškem, je verjetno marsikoga odvrnilo, da bi se odpravil v dolino Lepene, v Pod Peco pri Železni Kapli, kjer je 25.6.2017 potekal tradicionalno srečanje pri Peršmanu, ki ga pripravlja Zveza koroških partizanov.
Kljub vsemu pa se je tudi tokrat pri Prešmanovem muzeju zbralo več deset ljudi, ki ohranjajo tradicijo in se borijo proti pozabi pomena partizanskega boja. Rdečih zvezd in titovk na srečanju ni manjkalo. Pa tudi partizanskih pesmi ne.
Na spominsko srečanje pri Peršmanu redno prihajajo člani zveze združenj borcev za vrednote NOB iz številnih slovenskih krajev od Gorenjske do Mozirja ter rojaki z avstrijske Koroške, da se poklonijo enajsterici domačinov, ki so jih nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne zaradi pomoči partizanom pobili, domačijo pa požgali in ohranjajo spomin na protifašistični boj.
Koroški partizani so imeli pomembno vlogo, ne le med narodnoosvobodilnim bojem, temveč tudi po koncu vojne, saj se je prav zaradi njihovega boja Avstrija lahko sklicevala tudi na upor proti nacizmu in leta 1955 podpisala sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije (ADP).
Več o tokratnem spominskem srečanju pri Peršmanovem muzeju, boju proti sovražnemu govoru in fašizmu, ki je nujen tudi danes, kot je v svojem govoru dejala poslanka državnega zbora, podpredsednica Levice Violeta Tomič, in upornih koroških Slovencih lahko slišite v tokratni oddaji.
Televizija AS iz Murske Sobote je v okviru projekta Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta pripravila serijo petih kratkih dokumentarno-izobraževalnih filmov, v katerih so sodelovali dijaki iz treh držav. Med njimi so bili tudi dijaki monoštrske gimnazije: Adam Sukič, Krištof Časar, Kristina Žökš, Regina Labritz in Žofia Šturm. Sodelovanje v projektu jih je spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Kako so snemali filme in kaj so ob tem spoznali? Prisluhnite oddaji!
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov