Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odnos Slovenije do zamejstva, razprava o reorganizaciji stranke Slovenska skupnost, kaj se obeta Slovencem na Hrvaškem, partizanski duh pri Peršmanu še živi, Pet prijateljev na razpotju EP
26. junija 1991 je na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesna razglasitev neodvisne in samostojne Republike Slovenije. Slavnostni govornik predsednik predsedstva Milan Kučan se je v svojem govoru večkrat dotaknil tudi rojakov v zamejstvu, ki imajo zdaj, kot je dejal, v republiki Sloveniji svojo suvereno, matično domovino in oporo.
Kakšna matična domovina je bila Slovenija do rojakov v sosednjih državah v 26 letih svojega obstoja?
“Otroci od mame vedno pričakujejo več, kot jim ta lahko da. Tako je tudi v našem odnosu. Včasih smo razočarani, ker pričakujemo trdno nastopanje matične domovine v odnosu do Italije, ko ta ne odgovarja na naše zahteve (nova volilna zakonodaja). .. Hkrati pa je Slovenija naše zaledje. Imamo dve domovini. Ena je tista, v kateri adiministrativno živimo, druga je naša srčna domovina…..”
tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK
“Pri nas pogosto to merimo po konkretnih izjavah, (ne)ostrih notah. Zavedamo se, da ima Slovenija interese, mogoče zdaj še večje kot prej, da v odnosu z Avstrijo gospodarsko uspe. Da pa se podreja samo še tem interesom, je korak predaleč. Želel bi si, da tudi v primeru nove koroške deželne ustave ne bi prvi uradni hvalospev prišel prav iz Slovenije.”
predsednik društva Peršman Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov
Drugi krog županskih volitev v Gorici ni prinesel presenečenja, zmagal je desnosredinski kandidat Rodolfo Ziberna, protikandidat Roberto Colini, ki sta ga podprli tako stranka Slovenska skupnost kot Demokratska stranka, je sicer izboljšal rezultat toda glasov je bilo premalo.
Kaj si lahko obetajo Slovenci v Gorici? Podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec je prepričan, da se bo nadaljevala politika, ki jo je desetletje vodil Ettore Romoli. Novi župan, do zdaj tudi član deželnega sveta FJK, slovenski narodni skupnosti ne more biti nenaklonjen, je prepričan Gabrovec.
Da bi opozoril na nujno reorganizacijo stranke je Igor Gabrovec po upravnih volitvah, na katerih je leva sredina doživela hud poraz, ponudil odstop z mesta tajnika, ki ga je vodstvo stranke soglasno zavrnilo. Dogovorili pa so se, da bo stranka jeseni pripravila programski kongres, na katerem bodo razpravljali tudi o reorganizaciji stranke.
Manjšinska samouprava na Hrvaškem še vedno ni zaživela, kot bi morala, med številnimi vzroki je tudi slaba usposobljenost članov, manjšinski sveti pa – z redkimi izjemami -, nimajo kadrov, ki bi zmogli strokovno opravljati delo. To so ključne ugotovitve skupne seje svetov slovenske narodne manjšine Reke in Primorsko-goranske županije, na kateri so spregovorili tudi o nekaterih aktualnih pobudah, kot je denimo program slovenščine v reških vrtcih.
Predsednik sveta na županijski ravni Vasja Simonič, ustanovitelj in predsednik društva Snežnik v Lovranu, je v pogovoru z Marjano Mirković opozoril tudi na nekatera druga vprašanja, pomembna za prihodnost slovenske skupnosti na Hrvaškem. Slovenci se vse bolj asimilirajo, opozarja, za vključevanje mladih pa bi rabili strategijo, je prepričan.
Močno neurje, ki je pustošilo tudi po avstrijskem Koroškem, je verjetno marsikoga odvrnilo, da bi se odpravil v dolino Lepene, v Pod Peco pri Železni Kapli, kjer je 25.6.2017 potekal tradicionalno srečanje pri Peršmanu, ki ga pripravlja Zveza koroških partizanov.
Kljub vsemu pa se je tudi tokrat pri Prešmanovem muzeju zbralo več deset ljudi, ki ohranjajo tradicijo in se borijo proti pozabi pomena partizanskega boja. Rdečih zvezd in titovk na srečanju ni manjkalo. Pa tudi partizanskih pesmi ne.
Na spominsko srečanje pri Peršmanu redno prihajajo člani zveze združenj borcev za vrednote NOB iz številnih slovenskih krajev od Gorenjske do Mozirja ter rojaki z avstrijske Koroške, da se poklonijo enajsterici domačinov, ki so jih nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne zaradi pomoči partizanom pobili, domačijo pa požgali in ohranjajo spomin na protifašistični boj.
Koroški partizani so imeli pomembno vlogo, ne le med narodnoosvobodilnim bojem, temveč tudi po koncu vojne, saj se je prav zaradi njihovega boja Avstrija lahko sklicevala tudi na upor proti nacizmu in leta 1955 podpisala sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije (ADP).
Več o tokratnem spominskem srečanju pri Peršmanovem muzeju, boju proti sovražnemu govoru in fašizmu, ki je nujen tudi danes, kot je v svojem govoru dejala poslanka državnega zbora, podpredsednica Levice Violeta Tomič, in upornih koroških Slovencih lahko slišite v tokratni oddaji.
Televizija AS iz Murske Sobote je v okviru projekta Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta pripravila serijo petih kratkih dokumentarno-izobraževalnih filmov, v katerih so sodelovali dijaki iz treh držav. Med njimi so bili tudi dijaki monoštrske gimnazije: Adam Sukič, Krištof Časar, Kristina Žökš, Regina Labritz in Žofia Šturm. Sodelovanje v projektu jih je spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Kako so snemali filme in kaj so ob tem spoznali? Prisluhnite oddaji!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odnos Slovenije do zamejstva, razprava o reorganizaciji stranke Slovenska skupnost, kaj se obeta Slovencem na Hrvaškem, partizanski duh pri Peršmanu še živi, Pet prijateljev na razpotju EP
26. junija 1991 je na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesna razglasitev neodvisne in samostojne Republike Slovenije. Slavnostni govornik predsednik predsedstva Milan Kučan se je v svojem govoru večkrat dotaknil tudi rojakov v zamejstvu, ki imajo zdaj, kot je dejal, v republiki Sloveniji svojo suvereno, matično domovino in oporo.
Kakšna matična domovina je bila Slovenija do rojakov v sosednjih državah v 26 letih svojega obstoja?
“Otroci od mame vedno pričakujejo več, kot jim ta lahko da. Tako je tudi v našem odnosu. Včasih smo razočarani, ker pričakujemo trdno nastopanje matične domovine v odnosu do Italije, ko ta ne odgovarja na naše zahteve (nova volilna zakonodaja). .. Hkrati pa je Slovenija naše zaledje. Imamo dve domovini. Ena je tista, v kateri adiministrativno živimo, druga je naša srčna domovina…..”
tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK
“Pri nas pogosto to merimo po konkretnih izjavah, (ne)ostrih notah. Zavedamo se, da ima Slovenija interese, mogoče zdaj še večje kot prej, da v odnosu z Avstrijo gospodarsko uspe. Da pa se podreja samo še tem interesom, je korak predaleč. Želel bi si, da tudi v primeru nove koroške deželne ustave ne bi prvi uradni hvalospev prišel prav iz Slovenije.”
predsednik društva Peršman Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov
Drugi krog županskih volitev v Gorici ni prinesel presenečenja, zmagal je desnosredinski kandidat Rodolfo Ziberna, protikandidat Roberto Colini, ki sta ga podprli tako stranka Slovenska skupnost kot Demokratska stranka, je sicer izboljšal rezultat toda glasov je bilo premalo.
Kaj si lahko obetajo Slovenci v Gorici? Podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec je prepričan, da se bo nadaljevala politika, ki jo je desetletje vodil Ettore Romoli. Novi župan, do zdaj tudi član deželnega sveta FJK, slovenski narodni skupnosti ne more biti nenaklonjen, je prepričan Gabrovec.
Da bi opozoril na nujno reorganizacijo stranke je Igor Gabrovec po upravnih volitvah, na katerih je leva sredina doživela hud poraz, ponudil odstop z mesta tajnika, ki ga je vodstvo stranke soglasno zavrnilo. Dogovorili pa so se, da bo stranka jeseni pripravila programski kongres, na katerem bodo razpravljali tudi o reorganizaciji stranke.
Manjšinska samouprava na Hrvaškem še vedno ni zaživela, kot bi morala, med številnimi vzroki je tudi slaba usposobljenost članov, manjšinski sveti pa – z redkimi izjemami -, nimajo kadrov, ki bi zmogli strokovno opravljati delo. To so ključne ugotovitve skupne seje svetov slovenske narodne manjšine Reke in Primorsko-goranske županije, na kateri so spregovorili tudi o nekaterih aktualnih pobudah, kot je denimo program slovenščine v reških vrtcih.
Predsednik sveta na županijski ravni Vasja Simonič, ustanovitelj in predsednik društva Snežnik v Lovranu, je v pogovoru z Marjano Mirković opozoril tudi na nekatera druga vprašanja, pomembna za prihodnost slovenske skupnosti na Hrvaškem. Slovenci se vse bolj asimilirajo, opozarja, za vključevanje mladih pa bi rabili strategijo, je prepričan.
Močno neurje, ki je pustošilo tudi po avstrijskem Koroškem, je verjetno marsikoga odvrnilo, da bi se odpravil v dolino Lepene, v Pod Peco pri Železni Kapli, kjer je 25.6.2017 potekal tradicionalno srečanje pri Peršmanu, ki ga pripravlja Zveza koroških partizanov.
Kljub vsemu pa se je tudi tokrat pri Prešmanovem muzeju zbralo več deset ljudi, ki ohranjajo tradicijo in se borijo proti pozabi pomena partizanskega boja. Rdečih zvezd in titovk na srečanju ni manjkalo. Pa tudi partizanskih pesmi ne.
Na spominsko srečanje pri Peršmanu redno prihajajo člani zveze združenj borcev za vrednote NOB iz številnih slovenskih krajev od Gorenjske do Mozirja ter rojaki z avstrijske Koroške, da se poklonijo enajsterici domačinov, ki so jih nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne zaradi pomoči partizanom pobili, domačijo pa požgali in ohranjajo spomin na protifašistični boj.
Koroški partizani so imeli pomembno vlogo, ne le med narodnoosvobodilnim bojem, temveč tudi po koncu vojne, saj se je prav zaradi njihovega boja Avstrija lahko sklicevala tudi na upor proti nacizmu in leta 1955 podpisala sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije (ADP).
Več o tokratnem spominskem srečanju pri Peršmanovem muzeju, boju proti sovražnemu govoru in fašizmu, ki je nujen tudi danes, kot je v svojem govoru dejala poslanka državnega zbora, podpredsednica Levice Violeta Tomič, in upornih koroških Slovencih lahko slišite v tokratni oddaji.
Televizija AS iz Murske Sobote je v okviru projekta Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta pripravila serijo petih kratkih dokumentarno-izobraževalnih filmov, v katerih so sodelovali dijaki iz treh držav. Med njimi so bili tudi dijaki monoštrske gimnazije: Adam Sukič, Krištof Časar, Kristina Žökš, Regina Labritz in Žofia Šturm. Sodelovanje v projektu jih je spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Kako so snemali filme in kaj so ob tem spoznali? Prisluhnite oddaji!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov