Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poziv pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji, učenci v Škednju pri Trstu končno v obnovljeni šoli, več kot desetletno sodelovanje OŠ Pečine z Reke in OŠ Kidričevo, živahna gledališka dejavnost: Privlačnost v SSG Trst in Nindrik Indrik z Miss Porabja
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik, predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja, eden od sogovornikov v tokratni oddaji.
“Podpora, ki jo namenja Avstrija je že 22 let enaka, kar pomeni, da je denarja vsako leto manj, potrebe pri narodnih skupnostih pa se iz leta v leto povečujejo. Spreminjajo se tudi razmere znotraj narodne skupnosti in brez podpore iz Republike Slovenije bi morali ukiniti večino našega delovanja. Infrastruktura naše skupnosti namreč lahko deluje samo zaradi denarja iz Slovenije…”
Na ta problem, pravi Bernard Sadovnik, opozarjajo že desetletja:
“Prvič smo avstrijski državljani, drugič pa imamo jasne nacionalne pravne okvire, ustavne okvire, 7. člen, toda nič se ne premakne in zato smo pred volitvami opozorili na te razmere. Manjšinam v Avstriji ne pomaga lepo govorjenje,… Moja zahteva je bila, da se podpora Avstrije podvoji in da se čim prej sprejme novela zakona o narodnih skupnostih, da bo odgovarjal na potrebe sodobnega časa.”
Državna sekretarka Muna Duzdar (SPÖ) se je odzvala na kritike in se zavzela za povečanje za 700.000 evrov, vendar bi se s tem morali strinjati tudi nekdanji koalicijski partnerji iz Ljudske stranke (ÖVP). Zaradi razpada vladne koalicije je propadel tudi poskus sprememb zakona o pospeševanju tiska, s katerim bi lahko zagotovili sistemsko financiranje manjšinskih časopisov, tudi tedniku koroških Slovencev Novice. Zdaj bo treba počakati na novo vlado, sestavljeno po parlamentarnih volitvah. Možno je vse, pravi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk
“Ne pričakujem, da bo vlada v tej sestavi, v naslednjih štirih letih še enkrat zavladala.”
11. septembra se je začelo novo leto za 4 tisoč 500 učencev in dijakov šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini. Na tržaškem jih je 1845, največ v openski večstopenjski šoli 549, najmanj, 167, v tržaški pri Svetem Jakobu.
Na Goriškem imajo v nižji srednji šoli Trinko, torej na razredni stopnji osnovne šole, 91 prvošolcev v štirih razredih. Tako je prvič po 30-ih letih. V špetrski dvojezični šoli Petričič ohranjajo številko zadnjih let, 276 vpisanih ,in delijo usodo vseh vrtcev v obmejni deželi, slovenskih in tudi italijanskih, kjer je zaradi upadanja rojstev manjše število malčkov v vrtcih.
Malčki in učenci v Škednju pri Trstu so se novega šolskega leta še posebej razveselili, saj so se vrnili v obnovljeno šolo. Bil je zgodovinski in prazničen dan, je Mirjam Muženič povedal ravnatelj Marjan Kravos:
“Kakor, da bi šest let živeli pod morsko gladino, zdaj pa pridemo na dan, na zrak in zadihamo s polnimi pljuči… Upamo, da nam bo to prineslo novega kisika in nove možnosti za razvoj te šole.”
Obnova šole je namreč trajala šest let, vrtca pa kar 16 let.
Osnovna šola Pećine na Reki v okviru mednarodnega sodelovanja že več kot deset let neguje vezi z osnovno šolo Kidričevo. Posebej jih je okrepila rojakinja, ravnateljica Irena Margan, zaslužna, da so leta 2006 kot prvi na Hrvaškem začeli poučevati slovenščino, ki je bila tri leta pozneje uvrščena na urnik kot izbirni predmet po t.i. modelu C. Pouk slovenskega jezika vsa leta obiskuje približno tretjina vseh učencev šole. Tudi letos je tako vpisanih 40 učencev, pravi učiteljica Andreja Šlosar, ki poučuje slovenski jezik tudi v Matuljih in Buzetu.
Posebno doživetje za učence in učitelje so tudi druženja z vrstniki iz Slovenije. Srečanje je letos potekalo na Reki, kjer so s pestrim programom gostom predstavili kulturno in naravno dediščino Reke in okolice.
Sodelovanju z OŠ Pećine je, kot je Marjani Mirković povedala ravnateljica OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak, botroval reški karneval, na katerega so jih povabili. Obiski pa so odlična priložnost za spoznavanje in izmenjavo izkušenj. In primerjava med obema šolama? Pomočnica ravnateljice Ankica Pikula, vesela, da se na Reki učijo slovenščine, pravi, da v Kidričevem razmišljajo, da bi vnovič uvedli pouk hrvaščine, ki so ga nekoč že imeli.
“Naši otroci takoj opazijo spontanost, odnosi med učitelji in učenci so bolj svobodni, učenci so bolj spontani. Mi smo bolj redoljuben narod, kar se pozna tudi v šoli. Ker je oprema na Reki nekoliko skromnejša, so učenci, ko pridejo k nam, navdušeni. Naši učenci pa so na Reki lahko videli knjižnica za slabovidne in slepe, ki je pri nas nimamo. Vsako druženje prinese nekaj pozitivnega, nekaj novega.”
Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu. O značilnostih tokratne sezone se je Neva Zajc pogovarjala z umetniškim vodjem SSG Trst Igorjem Pisonom.
Preverjamo pa tudi, kako potekajo priprave na Miss Porabja. Gledališka skupina Nindrik Indrik se namreč pod vodstvom Milivoja Mikija Roša intenzivno pripravlja na novo predstavo. Premiera bo 1. 10.2017 v Števanovcih. In zakaj so se odločili za Miss Porabja? Prisluhnite oddaji!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Poziv pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji, učenci v Škednju pri Trstu končno v obnovljeni šoli, več kot desetletno sodelovanje OŠ Pečine z Reke in OŠ Kidričevo, živahna gledališka dejavnost: Privlačnost v SSG Trst in Nindrik Indrik z Miss Porabja
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik, predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja, eden od sogovornikov v tokratni oddaji.
“Podpora, ki jo namenja Avstrija je že 22 let enaka, kar pomeni, da je denarja vsako leto manj, potrebe pri narodnih skupnostih pa se iz leta v leto povečujejo. Spreminjajo se tudi razmere znotraj narodne skupnosti in brez podpore iz Republike Slovenije bi morali ukiniti večino našega delovanja. Infrastruktura naše skupnosti namreč lahko deluje samo zaradi denarja iz Slovenije…”
Na ta problem, pravi Bernard Sadovnik, opozarjajo že desetletja:
“Prvič smo avstrijski državljani, drugič pa imamo jasne nacionalne pravne okvire, ustavne okvire, 7. člen, toda nič se ne premakne in zato smo pred volitvami opozorili na te razmere. Manjšinam v Avstriji ne pomaga lepo govorjenje,… Moja zahteva je bila, da se podpora Avstrije podvoji in da se čim prej sprejme novela zakona o narodnih skupnostih, da bo odgovarjal na potrebe sodobnega časa.”
Državna sekretarka Muna Duzdar (SPÖ) se je odzvala na kritike in se zavzela za povečanje za 700.000 evrov, vendar bi se s tem morali strinjati tudi nekdanji koalicijski partnerji iz Ljudske stranke (ÖVP). Zaradi razpada vladne koalicije je propadel tudi poskus sprememb zakona o pospeševanju tiska, s katerim bi lahko zagotovili sistemsko financiranje manjšinskih časopisov, tudi tedniku koroških Slovencev Novice. Zdaj bo treba počakati na novo vlado, sestavljeno po parlamentarnih volitvah. Možno je vse, pravi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk
“Ne pričakujem, da bo vlada v tej sestavi, v naslednjih štirih letih še enkrat zavladala.”
11. septembra se je začelo novo leto za 4 tisoč 500 učencev in dijakov šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini. Na tržaškem jih je 1845, največ v openski večstopenjski šoli 549, najmanj, 167, v tržaški pri Svetem Jakobu.
Na Goriškem imajo v nižji srednji šoli Trinko, torej na razredni stopnji osnovne šole, 91 prvošolcev v štirih razredih. Tako je prvič po 30-ih letih. V špetrski dvojezični šoli Petričič ohranjajo številko zadnjih let, 276 vpisanih ,in delijo usodo vseh vrtcev v obmejni deželi, slovenskih in tudi italijanskih, kjer je zaradi upadanja rojstev manjše število malčkov v vrtcih.
Malčki in učenci v Škednju pri Trstu so se novega šolskega leta še posebej razveselili, saj so se vrnili v obnovljeno šolo. Bil je zgodovinski in prazničen dan, je Mirjam Muženič povedal ravnatelj Marjan Kravos:
“Kakor, da bi šest let živeli pod morsko gladino, zdaj pa pridemo na dan, na zrak in zadihamo s polnimi pljuči… Upamo, da nam bo to prineslo novega kisika in nove možnosti za razvoj te šole.”
Obnova šole je namreč trajala šest let, vrtca pa kar 16 let.
Osnovna šola Pećine na Reki v okviru mednarodnega sodelovanja že več kot deset let neguje vezi z osnovno šolo Kidričevo. Posebej jih je okrepila rojakinja, ravnateljica Irena Margan, zaslužna, da so leta 2006 kot prvi na Hrvaškem začeli poučevati slovenščino, ki je bila tri leta pozneje uvrščena na urnik kot izbirni predmet po t.i. modelu C. Pouk slovenskega jezika vsa leta obiskuje približno tretjina vseh učencev šole. Tudi letos je tako vpisanih 40 učencev, pravi učiteljica Andreja Šlosar, ki poučuje slovenski jezik tudi v Matuljih in Buzetu.
Posebno doživetje za učence in učitelje so tudi druženja z vrstniki iz Slovenije. Srečanje je letos potekalo na Reki, kjer so s pestrim programom gostom predstavili kulturno in naravno dediščino Reke in okolice.
Sodelovanju z OŠ Pećine je, kot je Marjani Mirković povedala ravnateljica OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak, botroval reški karneval, na katerega so jih povabili. Obiski pa so odlična priložnost za spoznavanje in izmenjavo izkušenj. In primerjava med obema šolama? Pomočnica ravnateljice Ankica Pikula, vesela, da se na Reki učijo slovenščine, pravi, da v Kidričevem razmišljajo, da bi vnovič uvedli pouk hrvaščine, ki so ga nekoč že imeli.
“Naši otroci takoj opazijo spontanost, odnosi med učitelji in učenci so bolj svobodni, učenci so bolj spontani. Mi smo bolj redoljuben narod, kar se pozna tudi v šoli. Ker je oprema na Reki nekoliko skromnejša, so učenci, ko pridejo k nam, navdušeni. Naši učenci pa so na Reki lahko videli knjižnica za slabovidne in slepe, ki je pri nas nimamo. Vsako druženje prinese nekaj pozitivnega, nekaj novega.”
Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu. O značilnostih tokratne sezone se je Neva Zajc pogovarjala z umetniškim vodjem SSG Trst Igorjem Pisonom.
Preverjamo pa tudi, kako potekajo priprave na Miss Porabja. Gledališka skupina Nindrik Indrik se namreč pod vodstvom Milivoja Mikija Roša intenzivno pripravlja na novo predstavo. Premiera bo 1. 10.2017 v Števanovcih. In zakaj so se odločili za Miss Porabja? Prisluhnite oddaji!
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
