Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poklon prvopodpisanemu pod zaščitni zakon za Slovence v Italiji, Shiva šiva - družbeno kritičen multimedijski koncert ŽPZ Rož s pesmimi o in ob delu, 10-letnica SKD Lipa iz Buzeta in srečanje rojakov v Matuljih, na Vražji poti v Andovcih
Kulturni aktivist in intelektualec Darko Bratina, rojak z Goriškega, ki je umrl pred 20 leti, je bil senator v italijanskem parlamentu, pomembno vlogo pa je imel tudi kot prvopodpisani pri pripravi zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost v Italiji. Zaradi svoje vsestranskosti je pustil peča na številnih področjih, tudi filmskem. V Gorici je tako ustanovil Kinoatelje, slovensko-italijansko organizacijo za medkulturne in čezmejne projekte na filmskem področju.
S svojim delom je Darko Bratina pogosto rušil načelo ‘razmišljati globalno in delovati lokalno’ in ga spreminjal v ‘razmišljati lokalno in delovati globalno’. Na Goriškem so se ga spomnili s simpozijem o njegovi viziji med družbo in politiko in ga poimenovali Zaupati čez mejo. Goriški poklon someščanu je bil vključen v teden sociologije, ki ga je soustvarjalo več kot 40 univerz po več italijanskih mestih.
Koliko je vizija Darka Bratine aktualna tudi danes, lahko slišite tudi v tokratni oddaji.
Pridružimo se rojakom v Buzetu, ki praznujejo 10-letnico delovanja kulturnega društva Lipa in se ustavimo v Matuljih nad Reko, v neposredni bližini meje s Slovenijo. Na pobudo slovenskega manjšinskega sveta na občinski ravni je potekalo prvo organizirano srečanje z rojaki. Podobno srečanje je pred desetimi leti želel organizirati Svet slovenske manjšine na ravni Primorsko-goranske županije, da bi tako rojake pritegnil tudi h kandidaturi za manjšinske volitve. Takratne občinske oblasti so dogodek sicer načelno podprle, niso pa ga napovedale in odziva ni bilo. Danes je drugače: v osnovni šoli je slovenščina že peto leto na urniku kot izbirni predmet, v Občini Matulji pa od konca leta 2015 deluje tudi slovenski manjšinski svet. Ena izmed nalog je bila povezati rojake v tem obmejnem mestecu in njegovi okolici ter podpreti pobude za učenje slovenščine. In uspelo jim je, udeleženci prvega srečanja pa so bili navdušeni.
V Rožu je pred 8 leti začel delovati mešani pevski zbor, ko je pevcem energija pošla, je Rozi Štiker pred skoraj petimi leti ustanovila ženski pevski zbor Rož, pod dirigentsko taktirko Primoža Kerštajna. Z multimedijskim koncertom – Shiva šiva – so se pevke sredi oktobra predstavile v Farni dvorani v Šentjakobu.
Priprave so trajale dve leti, 17 pesmi o in ob delu, ki so jih zbrale pevke skupaj z dirigentom, ter družbeno kritični teksti članice zbora Silvie Jelinek ter Laure Ippen in Simone Schönett, pa pripovedujejo zgodbo o delu nekoč in danes. Danes, ko“kdor si želi delovni dan olajšati s petjem, ne najde več sopevk in sopevcev, saj so po vsem svetu veliko dela prevzeli stroji. In ne samo to – glasba iz zvočnikov je delavcem in delavkam ukradla še zadnji kanček kreativnosti in svobode. V taktu globalne glasbe mora tudi človek funkcionirati kot stroj, pri čemer je očitno velika večina celo hvaležna za to, da ne hira v brezdelju.”
Predstava, ki jo je režiral Marjan Štikar, sooblikovala pa mednarodna ekipa: scenografka Majda Krivograd, kostumografka Stanka Vauda, skladatelj Matija Strniša in oblikovalec vizualnih efektov Incredible Bob, spodbudi k premisleku o pomenu dela v času globalizacije.
O koncertu in ženskem pevskem zboru Rož se v tokratni oddaji pogovarjamo z Rozi Štiker, Marjanom Štikarjem, Primožem Kerštajnom, Martino Steiner in Magdaleno Novak, slišite pa lahko tudi naslovno pesem Shiva šiva, ki jo je prav za to priložnost napisala Katarina Juvančič.
Če bi si radi ogledali multimedijski koncert Shiva šiva, ponovitve bodo v Farovžu Šentjakob v Rožu še 26.10.2017 ob 20.00, 4.11.2017 ob 20.00 ter 5.11.2017 ob 15.00.
Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci je skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem tudi letos povabilo obiskovalce od blizu in daleč, da se jim pridružijo na nočnem pohodu po gozdu. Na Vražji poti so jih poleg čarovnic pričakali še nekateri drugi zanimivi liki. Več o tem pa lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Poklon prvopodpisanemu pod zaščitni zakon za Slovence v Italiji, Shiva šiva - družbeno kritičen multimedijski koncert ŽPZ Rož s pesmimi o in ob delu, 10-letnica SKD Lipa iz Buzeta in srečanje rojakov v Matuljih, na Vražji poti v Andovcih
Kulturni aktivist in intelektualec Darko Bratina, rojak z Goriškega, ki je umrl pred 20 leti, je bil senator v italijanskem parlamentu, pomembno vlogo pa je imel tudi kot prvopodpisani pri pripravi zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost v Italiji. Zaradi svoje vsestranskosti je pustil peča na številnih področjih, tudi filmskem. V Gorici je tako ustanovil Kinoatelje, slovensko-italijansko organizacijo za medkulturne in čezmejne projekte na filmskem področju.
S svojim delom je Darko Bratina pogosto rušil načelo ‘razmišljati globalno in delovati lokalno’ in ga spreminjal v ‘razmišljati lokalno in delovati globalno’. Na Goriškem so se ga spomnili s simpozijem o njegovi viziji med družbo in politiko in ga poimenovali Zaupati čez mejo. Goriški poklon someščanu je bil vključen v teden sociologije, ki ga je soustvarjalo več kot 40 univerz po več italijanskih mestih.
Koliko je vizija Darka Bratine aktualna tudi danes, lahko slišite tudi v tokratni oddaji.
Pridružimo se rojakom v Buzetu, ki praznujejo 10-letnico delovanja kulturnega društva Lipa in se ustavimo v Matuljih nad Reko, v neposredni bližini meje s Slovenijo. Na pobudo slovenskega manjšinskega sveta na občinski ravni je potekalo prvo organizirano srečanje z rojaki. Podobno srečanje je pred desetimi leti želel organizirati Svet slovenske manjšine na ravni Primorsko-goranske županije, da bi tako rojake pritegnil tudi h kandidaturi za manjšinske volitve. Takratne občinske oblasti so dogodek sicer načelno podprle, niso pa ga napovedale in odziva ni bilo. Danes je drugače: v osnovni šoli je slovenščina že peto leto na urniku kot izbirni predmet, v Občini Matulji pa od konca leta 2015 deluje tudi slovenski manjšinski svet. Ena izmed nalog je bila povezati rojake v tem obmejnem mestecu in njegovi okolici ter podpreti pobude za učenje slovenščine. In uspelo jim je, udeleženci prvega srečanja pa so bili navdušeni.
V Rožu je pred 8 leti začel delovati mešani pevski zbor, ko je pevcem energija pošla, je Rozi Štiker pred skoraj petimi leti ustanovila ženski pevski zbor Rož, pod dirigentsko taktirko Primoža Kerštajna. Z multimedijskim koncertom – Shiva šiva – so se pevke sredi oktobra predstavile v Farni dvorani v Šentjakobu.
Priprave so trajale dve leti, 17 pesmi o in ob delu, ki so jih zbrale pevke skupaj z dirigentom, ter družbeno kritični teksti članice zbora Silvie Jelinek ter Laure Ippen in Simone Schönett, pa pripovedujejo zgodbo o delu nekoč in danes. Danes, ko“kdor si želi delovni dan olajšati s petjem, ne najde več sopevk in sopevcev, saj so po vsem svetu veliko dela prevzeli stroji. In ne samo to – glasba iz zvočnikov je delavcem in delavkam ukradla še zadnji kanček kreativnosti in svobode. V taktu globalne glasbe mora tudi človek funkcionirati kot stroj, pri čemer je očitno velika večina celo hvaležna za to, da ne hira v brezdelju.”
Predstava, ki jo je režiral Marjan Štikar, sooblikovala pa mednarodna ekipa: scenografka Majda Krivograd, kostumografka Stanka Vauda, skladatelj Matija Strniša in oblikovalec vizualnih efektov Incredible Bob, spodbudi k premisleku o pomenu dela v času globalizacije.
O koncertu in ženskem pevskem zboru Rož se v tokratni oddaji pogovarjamo z Rozi Štiker, Marjanom Štikarjem, Primožem Kerštajnom, Martino Steiner in Magdaleno Novak, slišite pa lahko tudi naslovno pesem Shiva šiva, ki jo je prav za to priložnost napisala Katarina Juvančič.
Če bi si radi ogledali multimedijski koncert Shiva šiva, ponovitve bodo v Farovžu Šentjakob v Rožu še 26.10.2017 ob 20.00, 4.11.2017 ob 20.00 ter 5.11.2017 ob 15.00.
Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci je skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem tudi letos povabilo obiskovalce od blizu in daleč, da se jim pridružijo na nočnem pohodu po gozdu. Na Vražji poti so jih poleg čarovnic pričakali še nekateri drugi zanimivi liki. Več o tem pa lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov
