Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O težavah osrednjega časopisa koroških Slovencev, jeseni v Slovenskem domu v Zagrebu, pripravah rojakov na 50. Barcolano, koncertu združenega zbora in o Doktarci Veselih pajdašev
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca ali priložnost za nov začetek?
Novice so nastale leta 2003 z združitvijo Našega tednika in Slovenskega vestnika, finančne težave pa jih spremljajo vse od začetka. Kot pojasnjuje poslovodja Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je izdajanje dveh časopisov stalo 500.000 evrov, z združitvijo pa naj bi ta denar učinkoviteje porabili in naredili kakovosten resen medij. Strokovnjaki so pripravili koncept Medijske hiše koroških Slovencev:
“Slovenija, ki je vedno financirala naše medije, pa je nato iz danes na jutri podporo znižala na 250.000 evrov, pod ministrom Žmavcem pa se je vsota znižala na 150.000 evrov, s čimer je nemogoče izdajati časopis.”
Nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc jih je, pravi Marjan Sturm, na ta način skušal prisiliti, da bi šli po manjkajoč denar na Dunaj. Da bi morala Avstrija v veliko večji meri podpreti izdajanje Novic so se strinjali, ne pa z načinom, da jih je skušala Slovenija prisiliti, da gredo sami po pomoč na Dunaj.
“Imamo dve državi, ki sta odgovorni, Avstrija na osnovi 7. člena državne pogodbe in Slovenija na osnovi 5. člena lastne ustave (Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah o.p. MŽ). Kar tako, da bi se Slovenija od tega odklopila, ne gre.”
Da so že na začetku leta vedeli, koliko denarja potrebujejo na nemoteno izhajanje tednika Novice, pa poudarja drugi poslovodja Marko Oraže, ki je letos prevzel vodenje poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. S to številko, 180.000 evrov, so šli tudi na Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, toda dobili so le 150.000 evrov skupaj s pojasnilom, da bodo med letom dobili še dodaten denar.
“Vemo, v Sloveniji so bile volitve, zdaj je nov minister in od obljubljene ter dogovorjene podpore je prišel manjši del. Oktobra bomo dobili še 15.000 evrov.”
Kakšni pa so dejanski stroški izdajanja Novic, ki imajo 2600 naročnikov in 3000 naklade? Trije zaposleni uredniki in nekaj honorarnih sodelavcev na leto pripravijo 50 številk, kar stane 350.000 evrov, pojasnjuje glavni rednik Emanuel Polanšek. 120.000 evrov zberejo iz naročnine in ob tem plačajo 20.000 evrov davka. Slovenija prispeva 180.000 evrov, letos 150.000. Manjkajočih 100.000 evrov bi morali zbrati z oglaševanjem in avstrijsko državno podporo, ki znaša zgolj 20.000 evrov, z oglasi pa dobijo 40.000 evrov. Zmanjka jim torej 40.000 evrov.
“In to je tudi vzrok, da smo trije zaposleni uredniki zadnjo četrtino leta pristali na polovično plačo, časopis pa na 14-dnevnik, da si s tem prihranimo približno 30.000 evrov in bo konec leta manjkalo 10.000 evrov.”
Izdajatelja in založnika Novic Marjan Sturm in Marko Oraže se, zagotavljata, zavedata odgovornosti, ki jo imata, ter upata, da bodo bralci razumeli odločitev za prehod na 14-dnevnik. Možna rešitev za nemoteno izhajanje tednika pa je, po nujnem mnenju, v dogovoru med Slovenijo in Avstrijo. Pri slednji sicer, opozarja Marko Oraže, politične volje ni zaznati. Ali je več volje v Sloveniji, bo jasno po sestanku z novim ministrom Petrom Česnikom, pristojnim za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister se s predstavniki vseh krovnih slovenskih zamejskih organizacij sreča 3.10.2018.
“Novega ministra smo takoj, ko je nastopil položaj, želeli seznaniti s problematiko Novic. Zdaj smo vabljeni na sestanek z ministrom, za katerega sicer ne vem, kakšne narave je, toda vsekakor mu bomo predstavili to problematiko.”
Tako zagotavlja Marko Oraže, vodja poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Glavni urednik Novic Emanuel Polanšek pa puščico usmerja tudi v izdajatelja in založnika.
“Možna rešitev je, da se stvari lotimo na začetku, da se organizacije, koroške slovenske narodno politične, kulturno politične organizacije, vse, da se dogovorijo, ali želijo imeti časopis, ali ga nočejo. Če ga hočejo imeti, je treba priskrbeti teh 350.000 evrov. Dogovoriti se morajo, ali bodo prevzeli to nalogo in jo rešili, ali so sposobni to narediti. Naj se dogovorijo, kaj bo dala Avstrija, kako bodo to naredili in kaj bo dala Slovenija. Če se to dogovorijo, prevzamejo nalogo, potem naj jo opravijo. Če pa naloge niso sposobni rešiti, imamo druge možne scenarije.”
Kakšni so ti scenariji, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri med drugim preverjamo, kako pestra bo jesen v Slovenskem domu v Zagrebu in kako potekajo priprave na jubilejno Barcolano. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V priložnostnem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Doktarce, nove predstave Veselih pajdašev.
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O težavah osrednjega časopisa koroških Slovencev, jeseni v Slovenskem domu v Zagrebu, pripravah rojakov na 50. Barcolano, koncertu združenega zbora in o Doktarci Veselih pajdašev
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca ali priložnost za nov začetek?
Novice so nastale leta 2003 z združitvijo Našega tednika in Slovenskega vestnika, finančne težave pa jih spremljajo vse od začetka. Kot pojasnjuje poslovodja Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je izdajanje dveh časopisov stalo 500.000 evrov, z združitvijo pa naj bi ta denar učinkoviteje porabili in naredili kakovosten resen medij. Strokovnjaki so pripravili koncept Medijske hiše koroških Slovencev:
“Slovenija, ki je vedno financirala naše medije, pa je nato iz danes na jutri podporo znižala na 250.000 evrov, pod ministrom Žmavcem pa se je vsota znižala na 150.000 evrov, s čimer je nemogoče izdajati časopis.”
Nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc jih je, pravi Marjan Sturm, na ta način skušal prisiliti, da bi šli po manjkajoč denar na Dunaj. Da bi morala Avstrija v veliko večji meri podpreti izdajanje Novic so se strinjali, ne pa z načinom, da jih je skušala Slovenija prisiliti, da gredo sami po pomoč na Dunaj.
“Imamo dve državi, ki sta odgovorni, Avstrija na osnovi 7. člena državne pogodbe in Slovenija na osnovi 5. člena lastne ustave (Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah o.p. MŽ). Kar tako, da bi se Slovenija od tega odklopila, ne gre.”
Da so že na začetku leta vedeli, koliko denarja potrebujejo na nemoteno izhajanje tednika Novice, pa poudarja drugi poslovodja Marko Oraže, ki je letos prevzel vodenje poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. S to številko, 180.000 evrov, so šli tudi na Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, toda dobili so le 150.000 evrov skupaj s pojasnilom, da bodo med letom dobili še dodaten denar.
“Vemo, v Sloveniji so bile volitve, zdaj je nov minister in od obljubljene ter dogovorjene podpore je prišel manjši del. Oktobra bomo dobili še 15.000 evrov.”
Kakšni pa so dejanski stroški izdajanja Novic, ki imajo 2600 naročnikov in 3000 naklade? Trije zaposleni uredniki in nekaj honorarnih sodelavcev na leto pripravijo 50 številk, kar stane 350.000 evrov, pojasnjuje glavni rednik Emanuel Polanšek. 120.000 evrov zberejo iz naročnine in ob tem plačajo 20.000 evrov davka. Slovenija prispeva 180.000 evrov, letos 150.000. Manjkajočih 100.000 evrov bi morali zbrati z oglaševanjem in avstrijsko državno podporo, ki znaša zgolj 20.000 evrov, z oglasi pa dobijo 40.000 evrov. Zmanjka jim torej 40.000 evrov.
“In to je tudi vzrok, da smo trije zaposleni uredniki zadnjo četrtino leta pristali na polovično plačo, časopis pa na 14-dnevnik, da si s tem prihranimo približno 30.000 evrov in bo konec leta manjkalo 10.000 evrov.”
Izdajatelja in založnika Novic Marjan Sturm in Marko Oraže se, zagotavljata, zavedata odgovornosti, ki jo imata, ter upata, da bodo bralci razumeli odločitev za prehod na 14-dnevnik. Možna rešitev za nemoteno izhajanje tednika pa je, po nujnem mnenju, v dogovoru med Slovenijo in Avstrijo. Pri slednji sicer, opozarja Marko Oraže, politične volje ni zaznati. Ali je več volje v Sloveniji, bo jasno po sestanku z novim ministrom Petrom Česnikom, pristojnim za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister se s predstavniki vseh krovnih slovenskih zamejskih organizacij sreča 3.10.2018.
“Novega ministra smo takoj, ko je nastopil položaj, želeli seznaniti s problematiko Novic. Zdaj smo vabljeni na sestanek z ministrom, za katerega sicer ne vem, kakšne narave je, toda vsekakor mu bomo predstavili to problematiko.”
Tako zagotavlja Marko Oraže, vodja poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Glavni urednik Novic Emanuel Polanšek pa puščico usmerja tudi v izdajatelja in založnika.
“Možna rešitev je, da se stvari lotimo na začetku, da se organizacije, koroške slovenske narodno politične, kulturno politične organizacije, vse, da se dogovorijo, ali želijo imeti časopis, ali ga nočejo. Če ga hočejo imeti, je treba priskrbeti teh 350.000 evrov. Dogovoriti se morajo, ali bodo prevzeli to nalogo in jo rešili, ali so sposobni to narediti. Naj se dogovorijo, kaj bo dala Avstrija, kako bodo to naredili in kaj bo dala Slovenija. Če se to dogovorijo, prevzamejo nalogo, potem naj jo opravijo. Če pa naloge niso sposobni rešiti, imamo druge možne scenarije.”
Kakšni so ti scenariji, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri med drugim preverjamo, kako pestra bo jesen v Slovenskem domu v Zagrebu in kako potekajo priprave na jubilejno Barcolano. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V priložnostnem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Doktarce, nove predstave Veselih pajdašev.
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov