Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O težavah osrednjega časopisa koroških Slovencev, jeseni v Slovenskem domu v Zagrebu, pripravah rojakov na 50. Barcolano, koncertu združenega zbora in o Doktarci Veselih pajdašev
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca ali priložnost za nov začetek?
Novice so nastale leta 2003 z združitvijo Našega tednika in Slovenskega vestnika, finančne težave pa jih spremljajo vse od začetka. Kot pojasnjuje poslovodja Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je izdajanje dveh časopisov stalo 500.000 evrov, z združitvijo pa naj bi ta denar učinkoviteje porabili in naredili kakovosten resen medij. Strokovnjaki so pripravili koncept Medijske hiše koroških Slovencev:
“Slovenija, ki je vedno financirala naše medije, pa je nato iz danes na jutri podporo znižala na 250.000 evrov, pod ministrom Žmavcem pa se je vsota znižala na 150.000 evrov, s čimer je nemogoče izdajati časopis.”
Nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc jih je, pravi Marjan Sturm, na ta način skušal prisiliti, da bi šli po manjkajoč denar na Dunaj. Da bi morala Avstrija v veliko večji meri podpreti izdajanje Novic so se strinjali, ne pa z načinom, da jih je skušala Slovenija prisiliti, da gredo sami po pomoč na Dunaj.
“Imamo dve državi, ki sta odgovorni, Avstrija na osnovi 7. člena državne pogodbe in Slovenija na osnovi 5. člena lastne ustave (Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah o.p. MŽ). Kar tako, da bi se Slovenija od tega odklopila, ne gre.”
Da so že na začetku leta vedeli, koliko denarja potrebujejo na nemoteno izhajanje tednika Novice, pa poudarja drugi poslovodja Marko Oraže, ki je letos prevzel vodenje poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. S to številko, 180.000 evrov, so šli tudi na Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, toda dobili so le 150.000 evrov skupaj s pojasnilom, da bodo med letom dobili še dodaten denar.
“Vemo, v Sloveniji so bile volitve, zdaj je nov minister in od obljubljene ter dogovorjene podpore je prišel manjši del. Oktobra bomo dobili še 15.000 evrov.”
Kakšni pa so dejanski stroški izdajanja Novic, ki imajo 2600 naročnikov in 3000 naklade? Trije zaposleni uredniki in nekaj honorarnih sodelavcev na leto pripravijo 50 številk, kar stane 350.000 evrov, pojasnjuje glavni rednik Emanuel Polanšek. 120.000 evrov zberejo iz naročnine in ob tem plačajo 20.000 evrov davka. Slovenija prispeva 180.000 evrov, letos 150.000. Manjkajočih 100.000 evrov bi morali zbrati z oglaševanjem in avstrijsko državno podporo, ki znaša zgolj 20.000 evrov, z oglasi pa dobijo 40.000 evrov. Zmanjka jim torej 40.000 evrov.
“In to je tudi vzrok, da smo trije zaposleni uredniki zadnjo četrtino leta pristali na polovično plačo, časopis pa na 14-dnevnik, da si s tem prihranimo približno 30.000 evrov in bo konec leta manjkalo 10.000 evrov.”
Izdajatelja in založnika Novic Marjan Sturm in Marko Oraže se, zagotavljata, zavedata odgovornosti, ki jo imata, ter upata, da bodo bralci razumeli odločitev za prehod na 14-dnevnik. Možna rešitev za nemoteno izhajanje tednika pa je, po nujnem mnenju, v dogovoru med Slovenijo in Avstrijo. Pri slednji sicer, opozarja Marko Oraže, politične volje ni zaznati. Ali je več volje v Sloveniji, bo jasno po sestanku z novim ministrom Petrom Česnikom, pristojnim za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister se s predstavniki vseh krovnih slovenskih zamejskih organizacij sreča 3.10.2018.
“Novega ministra smo takoj, ko je nastopil položaj, želeli seznaniti s problematiko Novic. Zdaj smo vabljeni na sestanek z ministrom, za katerega sicer ne vem, kakšne narave je, toda vsekakor mu bomo predstavili to problematiko.”
Tako zagotavlja Marko Oraže, vodja poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Glavni urednik Novic Emanuel Polanšek pa puščico usmerja tudi v izdajatelja in založnika.
“Možna rešitev je, da se stvari lotimo na začetku, da se organizacije, koroške slovenske narodno politične, kulturno politične organizacije, vse, da se dogovorijo, ali želijo imeti časopis, ali ga nočejo. Če ga hočejo imeti, je treba priskrbeti teh 350.000 evrov. Dogovoriti se morajo, ali bodo prevzeli to nalogo in jo rešili, ali so sposobni to narediti. Naj se dogovorijo, kaj bo dala Avstrija, kako bodo to naredili in kaj bo dala Slovenija. Če se to dogovorijo, prevzamejo nalogo, potem naj jo opravijo. Če pa naloge niso sposobni rešiti, imamo druge možne scenarije.”
Kakšni so ti scenariji, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri med drugim preverjamo, kako pestra bo jesen v Slovenskem domu v Zagrebu in kako potekajo priprave na jubilejno Barcolano. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V priložnostnem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Doktarce, nove predstave Veselih pajdašev.
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O težavah osrednjega časopisa koroških Slovencev, jeseni v Slovenskem domu v Zagrebu, pripravah rojakov na 50. Barcolano, koncertu združenega zbora in o Doktarci Veselih pajdašev
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca ali priložnost za nov začetek?
Novice so nastale leta 2003 z združitvijo Našega tednika in Slovenskega vestnika, finančne težave pa jih spremljajo vse od začetka. Kot pojasnjuje poslovodja Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je izdajanje dveh časopisov stalo 500.000 evrov, z združitvijo pa naj bi ta denar učinkoviteje porabili in naredili kakovosten resen medij. Strokovnjaki so pripravili koncept Medijske hiše koroških Slovencev:
“Slovenija, ki je vedno financirala naše medije, pa je nato iz danes na jutri podporo znižala na 250.000 evrov, pod ministrom Žmavcem pa se je vsota znižala na 150.000 evrov, s čimer je nemogoče izdajati časopis.”
Nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc jih je, pravi Marjan Sturm, na ta način skušal prisiliti, da bi šli po manjkajoč denar na Dunaj. Da bi morala Avstrija v veliko večji meri podpreti izdajanje Novic so se strinjali, ne pa z načinom, da jih je skušala Slovenija prisiliti, da gredo sami po pomoč na Dunaj.
“Imamo dve državi, ki sta odgovorni, Avstrija na osnovi 7. člena državne pogodbe in Slovenija na osnovi 5. člena lastne ustave (Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah o.p. MŽ). Kar tako, da bi se Slovenija od tega odklopila, ne gre.”
Da so že na začetku leta vedeli, koliko denarja potrebujejo na nemoteno izhajanje tednika Novice, pa poudarja drugi poslovodja Marko Oraže, ki je letos prevzel vodenje poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. S to številko, 180.000 evrov, so šli tudi na Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, toda dobili so le 150.000 evrov skupaj s pojasnilom, da bodo med letom dobili še dodaten denar.
“Vemo, v Sloveniji so bile volitve, zdaj je nov minister in od obljubljene ter dogovorjene podpore je prišel manjši del. Oktobra bomo dobili še 15.000 evrov.”
Kakšni pa so dejanski stroški izdajanja Novic, ki imajo 2600 naročnikov in 3000 naklade? Trije zaposleni uredniki in nekaj honorarnih sodelavcev na leto pripravijo 50 številk, kar stane 350.000 evrov, pojasnjuje glavni rednik Emanuel Polanšek. 120.000 evrov zberejo iz naročnine in ob tem plačajo 20.000 evrov davka. Slovenija prispeva 180.000 evrov, letos 150.000. Manjkajočih 100.000 evrov bi morali zbrati z oglaševanjem in avstrijsko državno podporo, ki znaša zgolj 20.000 evrov, z oglasi pa dobijo 40.000 evrov. Zmanjka jim torej 40.000 evrov.
“In to je tudi vzrok, da smo trije zaposleni uredniki zadnjo četrtino leta pristali na polovično plačo, časopis pa na 14-dnevnik, da si s tem prihranimo približno 30.000 evrov in bo konec leta manjkalo 10.000 evrov.”
Izdajatelja in založnika Novic Marjan Sturm in Marko Oraže se, zagotavljata, zavedata odgovornosti, ki jo imata, ter upata, da bodo bralci razumeli odločitev za prehod na 14-dnevnik. Možna rešitev za nemoteno izhajanje tednika pa je, po nujnem mnenju, v dogovoru med Slovenijo in Avstrijo. Pri slednji sicer, opozarja Marko Oraže, politične volje ni zaznati. Ali je več volje v Sloveniji, bo jasno po sestanku z novim ministrom Petrom Česnikom, pristojnim za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister se s predstavniki vseh krovnih slovenskih zamejskih organizacij sreča 3.10.2018.
“Novega ministra smo takoj, ko je nastopil položaj, želeli seznaniti s problematiko Novic. Zdaj smo vabljeni na sestanek z ministrom, za katerega sicer ne vem, kakšne narave je, toda vsekakor mu bomo predstavili to problematiko.”
Tako zagotavlja Marko Oraže, vodja poslov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Glavni urednik Novic Emanuel Polanšek pa puščico usmerja tudi v izdajatelja in založnika.
“Možna rešitev je, da se stvari lotimo na začetku, da se organizacije, koroške slovenske narodno politične, kulturno politične organizacije, vse, da se dogovorijo, ali želijo imeti časopis, ali ga nočejo. Če ga hočejo imeti, je treba priskrbeti teh 350.000 evrov. Dogovoriti se morajo, ali bodo prevzeli to nalogo in jo rešili, ali so sposobni to narediti. Naj se dogovorijo, kaj bo dala Avstrija, kako bodo to naredili in kaj bo dala Slovenija. Če se to dogovorijo, prevzamejo nalogo, potem naj jo opravijo. Če pa naloge niso sposobni rešiti, imamo druge možne scenarije.”
Kakšni so ti scenariji, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri med drugim preverjamo, kako pestra bo jesen v Slovenskem domu v Zagrebu in kako potekajo priprave na jubilejno Barcolano. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V priložnostnem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Doktarce, nove predstave Veselih pajdašev.
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Neveljaven email naslov