Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
54. študijski dnevi Draga na Opčinah, 110-let delovanja SPD Kočna iz Sveč na avstrijskem Koroškem, druženje mladih umetnikov v Monoštru, težave slovenskih kmetovalcev v sosednjih državah
Na Opčinah pri Trstu so se udeleženci 54. Drage osredotočili na vprašanja jezika in identitete danes. Časi so se namreč spremenili, ugotavlja Sergij Pahor, predsednik društva slovenski izobražencev, ki pripravlja študijske dneve, in opozarja na še vedno neuresničene določbe zaščitne zakonodaje. Še vedno čakajo na vrnitev Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, na zajamčeno politično zastopstvo in stalno delujoče skupno omizje državnih institucij in predstavnikom slovenske manjšine, pravi:
»Imamo še veliko nerešenih problemov in ti se zrcalijo v vprašanju pripadnosti. Identiteta je bila zagotovljena tistim starim rodovom, ki so doživeli fašizem in so zaradi reakcije do fašizma bili Slovenci.«
Danes fašizma ni več, je prepričan Sergij Pahor, v Italiji je sicer demokracija, vendar za slovensko narodno skupnost ne velja v celoti.
»Zato se identiteta počasi izgublja, se spreminja. Zato moramo o tem razmišljati, da ne bi izgubili z jezikom tudi identitet.«
Dne 29. avgusta 1909 je Gregor Pak sklical shod z namenom, da se ustanovi gori imenovano društvo. Shod se je vršil pri Adamu in je bil zelo dobro obiskan. Ko je sklicatelj shod otvoril, je podal po kratkem pozdravu besedo dr. Arnejcu. Govornik je v šaljivo resnem govoru poudarjal potrebo izobrazbe in bodril ljudstvo, naj se vsi mladi in odraščeni vpišejo v društvo.
110 let pozneje je bilo v središču Sveč resnično svečano. Sredi vasi je stalo ogrodje Krznarjeve domačije, kjer je bilo ustanovljeno društvo. Panoji nameščeni v okenskih okvirjih pa so obiskovalce opozarjali na nekatere ključne dogodke v bogati zgodovini društva. Ogrodje so postavili člani Mlade Kočne, neformalnega mladinskega odseka društva.
V obnovljenem Colnarjevem poslopju je potekal kulturni program, na katerem so nastopili mednarodno uveljavljeni glasbeniki, povezani s Svečami, ter domači mešani cerkveni zbor.
SPD Kočna, ki je v zadnjih letih znana predvsem po slikarskem tednu, ki ga pripravljajo v Vrbnikovi domačiji, kjer je galerija Franca Goršeta in park z njegovimi doprsnimi kipi pomembnih koroških slovenskih kulturnikov in kulturnic.
Društvo je že od začetkov namenjeno izobraževanju, pojasnjuje predsednica Alenka Weber.
»Morda tudi zato, ker so se ustanovitelji zelo močno zavedali, kako pomembna je slovenska beseda, da se jo goji in prenese na prihodnje rodove, kar se je odražalo že v samem imenu Slovensko krščansko izobraževalno društvo.«
To je eno glavnih vodil tudi danes, ko je slovensko besedo slišati vedno manj, dodaja predsednica društva, ki se opira na krepko jedro dejavnih članov društva, med katerimi so tudi mladi člani.
Društvo Kočna je imelo že kmalu po ustanovitvi knjižnico, desetletja je deloval moški pevski zbor, nekaj časa tudi tamburaška skupina. Že kmalu so postavili oder in na njem uprizarjali gledališke predstave. In deli tega odra, shranjenega v eni od kleti, skupaj z zaveso iz leta 1909 je vnovič postavljen v obnovljenem Colnarjevem poslopju. Prvič so na njem nastopili sveški mednarodno uveljavljeni glasbeniki – Bernarda Fink Inzko, Velentina Fink Inzko in Markus Fink, Tonč Feinig in Nada Tavčar, študentka petja in medicine v Ljubljani.
Več o praznovanju pomembnega jubileja v Svečah lahko slišite v tokratni oddaji.
V Monoštru se je na 49. mednarodni likovni koloniji mladih zbralo 15 rojakov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Porabja. Kot je Silvi Eöry povedala sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoleta Vajda so letos mladi svojo kreativnost izražali nekoliko drugače. Skupaj z mentoricama so namreč delali gibljive skulpture in lutke iz blaga.
»Kot sem videla tudi sama, gre za novost izražanja otroške kreativnosti. Sami si zamislijo, kaj bodo naredili in kako, tudi šivali so, nekateri celo prvič v življenju, in mislim, da je to koristno za njih.«
Pridružimo se predstavnikom slovenskih kmetijskih organizacij iz sosednjih držav, povezanih v koordinacijo Agraslomak. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni pristojne predstavnike Slovenije tradicionalno opozorijo na svoje težave. Kako je letos s kmetijstvom rojakov v zamejstvu?
Prisluhnite oddaji!
855 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
54. študijski dnevi Draga na Opčinah, 110-let delovanja SPD Kočna iz Sveč na avstrijskem Koroškem, druženje mladih umetnikov v Monoštru, težave slovenskih kmetovalcev v sosednjih državah
Na Opčinah pri Trstu so se udeleženci 54. Drage osredotočili na vprašanja jezika in identitete danes. Časi so se namreč spremenili, ugotavlja Sergij Pahor, predsednik društva slovenski izobražencev, ki pripravlja študijske dneve, in opozarja na še vedno neuresničene določbe zaščitne zakonodaje. Še vedno čakajo na vrnitev Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, na zajamčeno politično zastopstvo in stalno delujoče skupno omizje državnih institucij in predstavnikom slovenske manjšine, pravi:
»Imamo še veliko nerešenih problemov in ti se zrcalijo v vprašanju pripadnosti. Identiteta je bila zagotovljena tistim starim rodovom, ki so doživeli fašizem in so zaradi reakcije do fašizma bili Slovenci.«
Danes fašizma ni več, je prepričan Sergij Pahor, v Italiji je sicer demokracija, vendar za slovensko narodno skupnost ne velja v celoti.
»Zato se identiteta počasi izgublja, se spreminja. Zato moramo o tem razmišljati, da ne bi izgubili z jezikom tudi identitet.«
Dne 29. avgusta 1909 je Gregor Pak sklical shod z namenom, da se ustanovi gori imenovano društvo. Shod se je vršil pri Adamu in je bil zelo dobro obiskan. Ko je sklicatelj shod otvoril, je podal po kratkem pozdravu besedo dr. Arnejcu. Govornik je v šaljivo resnem govoru poudarjal potrebo izobrazbe in bodril ljudstvo, naj se vsi mladi in odraščeni vpišejo v društvo.
110 let pozneje je bilo v središču Sveč resnično svečano. Sredi vasi je stalo ogrodje Krznarjeve domačije, kjer je bilo ustanovljeno društvo. Panoji nameščeni v okenskih okvirjih pa so obiskovalce opozarjali na nekatere ključne dogodke v bogati zgodovini društva. Ogrodje so postavili člani Mlade Kočne, neformalnega mladinskega odseka društva.
V obnovljenem Colnarjevem poslopju je potekal kulturni program, na katerem so nastopili mednarodno uveljavljeni glasbeniki, povezani s Svečami, ter domači mešani cerkveni zbor.
SPD Kočna, ki je v zadnjih letih znana predvsem po slikarskem tednu, ki ga pripravljajo v Vrbnikovi domačiji, kjer je galerija Franca Goršeta in park z njegovimi doprsnimi kipi pomembnih koroških slovenskih kulturnikov in kulturnic.
Društvo je že od začetkov namenjeno izobraževanju, pojasnjuje predsednica Alenka Weber.
»Morda tudi zato, ker so se ustanovitelji zelo močno zavedali, kako pomembna je slovenska beseda, da se jo goji in prenese na prihodnje rodove, kar se je odražalo že v samem imenu Slovensko krščansko izobraževalno društvo.«
To je eno glavnih vodil tudi danes, ko je slovensko besedo slišati vedno manj, dodaja predsednica društva, ki se opira na krepko jedro dejavnih članov društva, med katerimi so tudi mladi člani.
Društvo Kočna je imelo že kmalu po ustanovitvi knjižnico, desetletja je deloval moški pevski zbor, nekaj časa tudi tamburaška skupina. Že kmalu so postavili oder in na njem uprizarjali gledališke predstave. In deli tega odra, shranjenega v eni od kleti, skupaj z zaveso iz leta 1909 je vnovič postavljen v obnovljenem Colnarjevem poslopju. Prvič so na njem nastopili sveški mednarodno uveljavljeni glasbeniki – Bernarda Fink Inzko, Velentina Fink Inzko in Markus Fink, Tonč Feinig in Nada Tavčar, študentka petja in medicine v Ljubljani.
Več o praznovanju pomembnega jubileja v Svečah lahko slišite v tokratni oddaji.
V Monoštru se je na 49. mednarodni likovni koloniji mladih zbralo 15 rojakov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Porabja. Kot je Silvi Eöry povedala sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoleta Vajda so letos mladi svojo kreativnost izražali nekoliko drugače. Skupaj z mentoricama so namreč delali gibljive skulpture in lutke iz blaga.
»Kot sem videla tudi sama, gre za novost izražanja otroške kreativnosti. Sami si zamislijo, kaj bodo naredili in kako, tudi šivali so, nekateri celo prvič v življenju, in mislim, da je to koristno za njih.«
Pridružimo se predstavnikom slovenskih kmetijskih organizacij iz sosednjih držav, povezanih v koordinacijo Agraslomak. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni pristojne predstavnike Slovenije tradicionalno opozorijo na svoje težave. Kako je letos s kmetijstvom rojakov v zamejstvu?
Prisluhnite oddaji!
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Neveljaven email naslov
