Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje, Cikl Cakl in 25 udarcev, Maj v Porabju in sejem izobraževanja na Reki
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji – Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja?
O tem so 18. in 19.10.2018 razpravljali na posvetu v Gorici, ki ga je skupaj pripravil Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta v okviru projekta ” Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje”, katerega namen je spodbuditi razmišljanja o izzivih in priložnostih.
V pogovoru o medijih je izstopala skrb za prihodnost narodnostnih časopisov, če bo italijanska vlada v proračunu za prihodnje leto zmanjšala ali celo ukinila denarno pomoč za njihovo izhajanja.
Kot v pogovoru z Mirjam Muženič opozarja odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, bi z načrtovano ukinitvijo sklada za medije ogrozili njihov obstoj:
“Mi iz tega fonda črpamo polovico sredstev, potrebnih za izhajanje časopisa. Ukinitev bi imela dramatične posledice za nas. Ne vemo, kaj pomeni beseda postopnost, za kakšne roke gre, ampak že samo zmanjševanje teh prispevkov bi bil za nas velik problem, saj časopis zdaj deluje ob minimalni možni kadrovski zasedbi.Nas je malo.”
Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk je še bolj neposreden:
“Dejstvo je, da stranka Gibanje 5 zvez že pregovorno sovraži časopise: Sovraži in že od vedno je v njihovi DNA, da je treba časopise iztrebiti. Kako bodo to uredili? Vem, da se je naša delegacija, smo namreč člani italijanskih tednikov, sestala z državnim podsekretarjem Crimijem, ki sicer osebno pozna našo stvarnost, jo ceni, ampak je vprašaje, kaj bodo odločili. Velika neznanka je.”
Italijanski premier Giuseppe Conte pa je 22.10.2018 v Rimu na srečanju s tujimi novinarji odgovoril tudi na strahove slovenske manjšine, da bi lahko njen tisk ostal brez državnih subvencij. Na vprašanje Janka Petrovca je potrdil namero vlade, da do leta 2020 ukine državno podporo manjšim, zlasti tiskanim medijem. Vendar pa:
“Podporo medijem manjšin bomo posebej skrbno pretresli. Zaenkrat še nismo ničesar dokončno odločili. Zanesljivo pa bomo pokazali občutljivost za pravice, ki izhajajo iz italijanske ustave.”
Človekove pravice so pravice našega naroda. Nestabilnost je nova stabilnost. Vaš um je tabula rasa, na katero bom pisal. Sem mlad, lep in fit, zato bom vaš politik. To so štirje izmed 25 stavkov, ki jih slišimo v predstavi Teatra Šentjanž “25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!”
Režiserka Alenka Hain je tokrat s svojim konceptom združila štiri profesionalne koroške slovenske igralke; Laro Vouk, Magdo Kropiunig, Yulijo Izmaylovo in Katarino Hartmann ter igralca Aleksandra Tolmaierja.
S 25 stavki, toliko kolikor je črk slovenske abecede, igralci opozorijo na pojave populizma, izključevanje in manipulacijo, ki so v družbi vnovič vse bolj prisotni. Slovenščina je tu le sredstvo za manipulacijo, pravi vodja Teatra Šentjanž Martin Moschitz:
“Merodajna je le izpoved, kako naivni smo, da se pustimo zavesti, z lepimi čevlji, lepimi čokoladami, z lepimi darili in ne mislimo več s svojo glavo.”
Koroška strokovna kritika je predstavo, ki je na ogled v K&K centru ocenila zelo dobro.
“Prvič je bila tudi v nemškem časopisu objavljena precej obširna ocena in od začetka do konca zelo, zelo pozitivna.”
S predstavo so zelo zadovoljni tudi sami igralci, ki prvič igrajo v tem sestavu. Občutki so lepi, pravi Aleksander Tolmaier, ker vidimo, da publika to sprejme:
“Do premiere je to vedno velik vprašaj. Pri tej predstavi mogoče še bolj kot ponavadi, saj ne gre za klasično besedilo. Včasih, če vzameš komedijo, že kar veš, da ne moreš zgrešiti. V tem primeru pa je bilo ogrodje 25 stavkov, ki jih je določila Alenka Hain. in v tem primeru tudi ona ni mogla biti tako pripravljena, saj ni vedela, kam nas bo pot vodila. Vedela je, kam hoče. Kako priti do tja, smo morali kar delati sami.”
Aktualnosti stavkov se zaveda tudi sama publika, dodaja Katarina Hartmann:
“Kot so mi povedali po predstavi, so jih stavki dobesedno zadeli. To so res aktualni stavki, ki so jih izrekli politiki, in jih je prizadelo, ko smo to v celoti prikazali.”
Po mnenju Lare Vouk je predstava nadvse primerna za avstrijsko Koroško, še posebej zaradi jezika:
“Ta tematika je za nas bolj aktualna, tako da smo na varnem terenu in najlaže mogoče prepričamo publiko.”
Predpremiera predstave ’25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!’ je bila na avstrijskem Štajerskem, kjer pa je publika ni razumela v celoti, zato so jo v nadaljevanju opremili z nemškimi nadnapisi, čeprav sprva tega niso načrtovali.
Kompromis sta tudi dve gostovanji v Celovcu 29. in 30. 10.2018, čeprav je K&K center v Šentjanžu oddaljen le 20 kilometrov, pravi Martin Moschitz, ki čaka tudi na povabila iz Slovenije.
Oktobra na avstrijskem Koroškem na svoj račun pridejo tudi ljubitelji lutk. V Šmihelu pri Pliberku namreč poteka tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, ki ga že 19 let pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo. Letos si je predstave med 17. in 21.10.2018 ogledalo 2.5000 gledalcev vseh generacij.
Predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik je zelo zadovoljna in to ne le zaradi obiska in vse več odraslih, ki prihajajo na predstave, temveč tudi zaradi jezikove raznolikosti, edinstvene v Avstriji.
“Letos sem prav posebej opazila, kako lepo je, ko prihajajo lutkarji iz vseh delov Evrope in se ti jeziki med seboj mešajo. Slišiš danščino, španščino, italijanščino, estonščino in naša dva jezika, je enostavno lepo. In ko vidiš, da ti jeziki niso nikakršna pregrada, niso nobena meja…. Lepo je, da to slišimo z odra. V Avstriji to drugače ni možno, saj morajo biti nadnapisi ali v nemščini. Pri našem festivalu tega ni. Vsak lahko govori v svojem jeziku. Enostavno lepo je, če Estonka vmes nekaj pove v estonščini, ko zazveni en drug jezik in je to nekaj lepega.”
Selektorica festivala Veronika Kušej se trudi v Šmihel pripeljati novosti:
“Vedno mi je pomembno, da prikažem to raznolikost, pripeljem nekaj novega, novo tehniko, novo vsebino in mislim, da mi to iz leta v leto kar uspeva. Ljudje so navdušeni in vedno znova presenečeni tudi tisti, ki so radovedni, radi pridejo, vedno, da jih čaka nekaj, kar še niso videli.”
Tradicija festivala Cikl Cakl so tudi gostovanja. Letos so odšli v ljudsko šolo v Dobrli vasi in v srednjo šolo v Pliberku, pojasnjuje Micka Opetnik, saj v treh dneh, ko razpišejo festival, zmanjka vstopnic za dopoldanske predstave za šole in vrtce. Veseli pa jo, da na festival prihaja vse več odraslih:
“Letos smo se prvič zavestno odločili, da bodo večerne predstave za mladino in odrasle in ne za otroke. In tako tudi odrasla publika dobi občutek, to je pa zdaj nekaj za nas.”
Tako v Šmihelu spodbujajo zanimanje to vrsto gledališke umetnosti. Domača odrasla skupina pa se že pripravlja na prihodnje leto, ki bo v znamenju praznovanja 20-letnice festivala Cikl Cakl in 40-letnice lutkovne dejavnosti.
Na pobudo slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih držav je spomladi nastala mreža Maj – mladi Alpe Jadran, namenjena povezovanju mladih rojakov in njihovem usposabljanju na različnih področjih. Po uvodnem druženju v Vrbi na avstrijskem Koroškem, je sledilo dvodnevno druženje v Trstu in na Reki, četrto srečanje pa so pripravili v Monoštru v Porabju.
Po besedah podpredsednika Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felixa Wieserja, pobudnika mreže, želijo tako spodbuditi mlade k spoznavanju in povezovanju.
“Mladi premalo vedo, kje Slovenci živimo v tem srednjem delu Evrope. Še bolj pa me moti, da tudi šole v državah, kjer živimo, premalo informirajo mlade tako o naselitvenem območju kot po sožitju med narodi.”
Prepričan je, da bi morali mladi bolje poznati regijo Alpe Jadran, v kateri živi 8,9 milijonov ljudi, saj bi se tako bolj suvereno gibali v njej in si tu ustvarili družino, našli zaposlitev.
“Namen je, da se mladi srečajo, spoznajo in mogoče bo jutri nekaj ideja prinesla novo pobudo, novo podjetje, spodbudila kulturno ustvarjalnost, ipd.”
Pri tem pa so se člani mreže Maj izobraževali na različnih področjih; med drugim so spoznavali gospodarsko dogajanje v regiji, Evropi in svetu, primerjali davčne sisteme, razmišljali o podjetništvu, v Monoštru pa so se seznanili s pripravo evropskih projektov, saj imajo porabski Slovenci na tem področju bogate izkušnje.
Karkoli želiš narediti, za vse obstajajo razpisi, pravi vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, vendar gre za poseben način razmišljanja:
“Moraš biti spreten, poiskati moraš, kje so kakšni razpisi in kako lahko vanje vključiš svoj projekt.”
In projekti so prav za mlade, je prepričana. Felix Wieser pa si želi, da bi se projekt mreže Maj nadaljeval tudi v prihodnje.
“Osnovni cilj je zdaj dosežen, ne bi pa smeli končati. Ta projekt bi moral potekati 3,4,5 let, da postane stalnica.”
V Zagrebu in na Reki je (16.10. in 18.10.2018) potekal mednarodni sejem štipendij in visokega izobraževanja, ki ga že 14. leto zapored pripravlja nevladna organizacija Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, zadnjih sedem let v sodelovanju z reško univerzo.
Med 11 državami (Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Rusija, Švica, Danska, Kanada, ZDA) je bila na Reki tudi Slovenija, kar ne preseneča, saj na slovenskih univerzah med tujimi študenti prednjačijo prav mladi s Hrvaške, predvsem Istre in Kvarnerja. Slovenske stojnice so bile tako tudi tokrat deležne velikega zanimanja.
Predstavile so se univerza v Ljubljani, univerza na Primorskem in univerza v Novi Gorici ter novogoriška Nova univerza in kot je Marjani Mirković povedal direktor reške univerze Ninoslav Šćukanec so slovenske univerze njihov pomemben partner:
“Menimo, da je pomembno predstaviti možnosti študiranja in izmenjave tudi v nam sosednjih državah.”
Si pa na Reki želijo več izmenjav:
“Želeli bi večjo mobilnost in kroženje možganov. Najbolj priljubljene destinacije so Avstrija, Nemčija in Velika Britanija, med prvih deset je prav tako Slovenija, poleg Italije in za nas tudi pomembnih ZDA. Na študiju v tujini je letno približno sedem tisoč oseb iz Hrvaške. Zanimivo je, da narašča število tujcev, ki prihajajo na študij na Hrvaško, a te številke so občutno manjše – na Hrvaškem se izobražuje približno tisoč petsto tujih študentov na leto.”
Po sicer neuradnih podatkih se na slovenskih univerzah izobražuje okrog sedemsto študentov s Hrvaške, večina, približno petsto, na univerzi v Ljubljani, medtem ko je na hrvaških visokošolskih ustanovah vpisanih manj kot sto študentov iz Slovenije.
Več o vsem tem pa lahko slišite v oddaji.
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje, Cikl Cakl in 25 udarcev, Maj v Porabju in sejem izobraževanja na Reki
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji – Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja?
O tem so 18. in 19.10.2018 razpravljali na posvetu v Gorici, ki ga je skupaj pripravil Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta v okviru projekta ” Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje”, katerega namen je spodbuditi razmišljanja o izzivih in priložnostih.
V pogovoru o medijih je izstopala skrb za prihodnost narodnostnih časopisov, če bo italijanska vlada v proračunu za prihodnje leto zmanjšala ali celo ukinila denarno pomoč za njihovo izhajanja.
Kot v pogovoru z Mirjam Muženič opozarja odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, bi z načrtovano ukinitvijo sklada za medije ogrozili njihov obstoj:
“Mi iz tega fonda črpamo polovico sredstev, potrebnih za izhajanje časopisa. Ukinitev bi imela dramatične posledice za nas. Ne vemo, kaj pomeni beseda postopnost, za kakšne roke gre, ampak že samo zmanjševanje teh prispevkov bi bil za nas velik problem, saj časopis zdaj deluje ob minimalni možni kadrovski zasedbi.Nas je malo.”
Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk je še bolj neposreden:
“Dejstvo je, da stranka Gibanje 5 zvez že pregovorno sovraži časopise: Sovraži in že od vedno je v njihovi DNA, da je treba časopise iztrebiti. Kako bodo to uredili? Vem, da se je naša delegacija, smo namreč člani italijanskih tednikov, sestala z državnim podsekretarjem Crimijem, ki sicer osebno pozna našo stvarnost, jo ceni, ampak je vprašaje, kaj bodo odločili. Velika neznanka je.”
Italijanski premier Giuseppe Conte pa je 22.10.2018 v Rimu na srečanju s tujimi novinarji odgovoril tudi na strahove slovenske manjšine, da bi lahko njen tisk ostal brez državnih subvencij. Na vprašanje Janka Petrovca je potrdil namero vlade, da do leta 2020 ukine državno podporo manjšim, zlasti tiskanim medijem. Vendar pa:
“Podporo medijem manjšin bomo posebej skrbno pretresli. Zaenkrat še nismo ničesar dokončno odločili. Zanesljivo pa bomo pokazali občutljivost za pravice, ki izhajajo iz italijanske ustave.”
Človekove pravice so pravice našega naroda. Nestabilnost je nova stabilnost. Vaš um je tabula rasa, na katero bom pisal. Sem mlad, lep in fit, zato bom vaš politik. To so štirje izmed 25 stavkov, ki jih slišimo v predstavi Teatra Šentjanž “25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!”
Režiserka Alenka Hain je tokrat s svojim konceptom združila štiri profesionalne koroške slovenske igralke; Laro Vouk, Magdo Kropiunig, Yulijo Izmaylovo in Katarino Hartmann ter igralca Aleksandra Tolmaierja.
S 25 stavki, toliko kolikor je črk slovenske abecede, igralci opozorijo na pojave populizma, izključevanje in manipulacijo, ki so v družbi vnovič vse bolj prisotni. Slovenščina je tu le sredstvo za manipulacijo, pravi vodja Teatra Šentjanž Martin Moschitz:
“Merodajna je le izpoved, kako naivni smo, da se pustimo zavesti, z lepimi čevlji, lepimi čokoladami, z lepimi darili in ne mislimo več s svojo glavo.”
Koroška strokovna kritika je predstavo, ki je na ogled v K&K centru ocenila zelo dobro.
“Prvič je bila tudi v nemškem časopisu objavljena precej obširna ocena in od začetka do konca zelo, zelo pozitivna.”
S predstavo so zelo zadovoljni tudi sami igralci, ki prvič igrajo v tem sestavu. Občutki so lepi, pravi Aleksander Tolmaier, ker vidimo, da publika to sprejme:
“Do premiere je to vedno velik vprašaj. Pri tej predstavi mogoče še bolj kot ponavadi, saj ne gre za klasično besedilo. Včasih, če vzameš komedijo, že kar veš, da ne moreš zgrešiti. V tem primeru pa je bilo ogrodje 25 stavkov, ki jih je določila Alenka Hain. in v tem primeru tudi ona ni mogla biti tako pripravljena, saj ni vedela, kam nas bo pot vodila. Vedela je, kam hoče. Kako priti do tja, smo morali kar delati sami.”
Aktualnosti stavkov se zaveda tudi sama publika, dodaja Katarina Hartmann:
“Kot so mi povedali po predstavi, so jih stavki dobesedno zadeli. To so res aktualni stavki, ki so jih izrekli politiki, in jih je prizadelo, ko smo to v celoti prikazali.”
Po mnenju Lare Vouk je predstava nadvse primerna za avstrijsko Koroško, še posebej zaradi jezika:
“Ta tematika je za nas bolj aktualna, tako da smo na varnem terenu in najlaže mogoče prepričamo publiko.”
Predpremiera predstave ’25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!’ je bila na avstrijskem Štajerskem, kjer pa je publika ni razumela v celoti, zato so jo v nadaljevanju opremili z nemškimi nadnapisi, čeprav sprva tega niso načrtovali.
Kompromis sta tudi dve gostovanji v Celovcu 29. in 30. 10.2018, čeprav je K&K center v Šentjanžu oddaljen le 20 kilometrov, pravi Martin Moschitz, ki čaka tudi na povabila iz Slovenije.
Oktobra na avstrijskem Koroškem na svoj račun pridejo tudi ljubitelji lutk. V Šmihelu pri Pliberku namreč poteka tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, ki ga že 19 let pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo. Letos si je predstave med 17. in 21.10.2018 ogledalo 2.5000 gledalcev vseh generacij.
Predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik je zelo zadovoljna in to ne le zaradi obiska in vse več odraslih, ki prihajajo na predstave, temveč tudi zaradi jezikove raznolikosti, edinstvene v Avstriji.
“Letos sem prav posebej opazila, kako lepo je, ko prihajajo lutkarji iz vseh delov Evrope in se ti jeziki med seboj mešajo. Slišiš danščino, španščino, italijanščino, estonščino in naša dva jezika, je enostavno lepo. In ko vidiš, da ti jeziki niso nikakršna pregrada, niso nobena meja…. Lepo je, da to slišimo z odra. V Avstriji to drugače ni možno, saj morajo biti nadnapisi ali v nemščini. Pri našem festivalu tega ni. Vsak lahko govori v svojem jeziku. Enostavno lepo je, če Estonka vmes nekaj pove v estonščini, ko zazveni en drug jezik in je to nekaj lepega.”
Selektorica festivala Veronika Kušej se trudi v Šmihel pripeljati novosti:
“Vedno mi je pomembno, da prikažem to raznolikost, pripeljem nekaj novega, novo tehniko, novo vsebino in mislim, da mi to iz leta v leto kar uspeva. Ljudje so navdušeni in vedno znova presenečeni tudi tisti, ki so radovedni, radi pridejo, vedno, da jih čaka nekaj, kar še niso videli.”
Tradicija festivala Cikl Cakl so tudi gostovanja. Letos so odšli v ljudsko šolo v Dobrli vasi in v srednjo šolo v Pliberku, pojasnjuje Micka Opetnik, saj v treh dneh, ko razpišejo festival, zmanjka vstopnic za dopoldanske predstave za šole in vrtce. Veseli pa jo, da na festival prihaja vse več odraslih:
“Letos smo se prvič zavestno odločili, da bodo večerne predstave za mladino in odrasle in ne za otroke. In tako tudi odrasla publika dobi občutek, to je pa zdaj nekaj za nas.”
Tako v Šmihelu spodbujajo zanimanje to vrsto gledališke umetnosti. Domača odrasla skupina pa se že pripravlja na prihodnje leto, ki bo v znamenju praznovanja 20-letnice festivala Cikl Cakl in 40-letnice lutkovne dejavnosti.
Na pobudo slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih držav je spomladi nastala mreža Maj – mladi Alpe Jadran, namenjena povezovanju mladih rojakov in njihovem usposabljanju na različnih področjih. Po uvodnem druženju v Vrbi na avstrijskem Koroškem, je sledilo dvodnevno druženje v Trstu in na Reki, četrto srečanje pa so pripravili v Monoštru v Porabju.
Po besedah podpredsednika Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felixa Wieserja, pobudnika mreže, želijo tako spodbuditi mlade k spoznavanju in povezovanju.
“Mladi premalo vedo, kje Slovenci živimo v tem srednjem delu Evrope. Še bolj pa me moti, da tudi šole v državah, kjer živimo, premalo informirajo mlade tako o naselitvenem območju kot po sožitju med narodi.”
Prepričan je, da bi morali mladi bolje poznati regijo Alpe Jadran, v kateri živi 8,9 milijonov ljudi, saj bi se tako bolj suvereno gibali v njej in si tu ustvarili družino, našli zaposlitev.
“Namen je, da se mladi srečajo, spoznajo in mogoče bo jutri nekaj ideja prinesla novo pobudo, novo podjetje, spodbudila kulturno ustvarjalnost, ipd.”
Pri tem pa so se člani mreže Maj izobraževali na različnih področjih; med drugim so spoznavali gospodarsko dogajanje v regiji, Evropi in svetu, primerjali davčne sisteme, razmišljali o podjetništvu, v Monoštru pa so se seznanili s pripravo evropskih projektov, saj imajo porabski Slovenci na tem področju bogate izkušnje.
Karkoli želiš narediti, za vse obstajajo razpisi, pravi vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, vendar gre za poseben način razmišljanja:
“Moraš biti spreten, poiskati moraš, kje so kakšni razpisi in kako lahko vanje vključiš svoj projekt.”
In projekti so prav za mlade, je prepričana. Felix Wieser pa si želi, da bi se projekt mreže Maj nadaljeval tudi v prihodnje.
“Osnovni cilj je zdaj dosežen, ne bi pa smeli končati. Ta projekt bi moral potekati 3,4,5 let, da postane stalnica.”
V Zagrebu in na Reki je (16.10. in 18.10.2018) potekal mednarodni sejem štipendij in visokega izobraževanja, ki ga že 14. leto zapored pripravlja nevladna organizacija Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, zadnjih sedem let v sodelovanju z reško univerzo.
Med 11 državami (Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Rusija, Švica, Danska, Kanada, ZDA) je bila na Reki tudi Slovenija, kar ne preseneča, saj na slovenskih univerzah med tujimi študenti prednjačijo prav mladi s Hrvaške, predvsem Istre in Kvarnerja. Slovenske stojnice so bile tako tudi tokrat deležne velikega zanimanja.
Predstavile so se univerza v Ljubljani, univerza na Primorskem in univerza v Novi Gorici ter novogoriška Nova univerza in kot je Marjani Mirković povedal direktor reške univerze Ninoslav Šćukanec so slovenske univerze njihov pomemben partner:
“Menimo, da je pomembno predstaviti možnosti študiranja in izmenjave tudi v nam sosednjih državah.”
Si pa na Reki želijo več izmenjav:
“Želeli bi večjo mobilnost in kroženje možganov. Najbolj priljubljene destinacije so Avstrija, Nemčija in Velika Britanija, med prvih deset je prav tako Slovenija, poleg Italije in za nas tudi pomembnih ZDA. Na študiju v tujini je letno približno sedem tisoč oseb iz Hrvaške. Zanimivo je, da narašča število tujcev, ki prihajajo na študij na Hrvaško, a te številke so občutno manjše – na Hrvaškem se izobražuje približno tisoč petsto tujih študentov na leto.”
Po sicer neuradnih podatkih se na slovenskih univerzah izobražuje okrog sedemsto študentov s Hrvaške, večina, približno petsto, na univerzi v Ljubljani, medtem ko je na hrvaških visokošolskih ustanovah vpisanih manj kot sto študentov iz Slovenije.
Več o vsem tem pa lahko slišite v oddaji.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković
Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.
V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca
Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica
Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru
Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
Neveljaven email naslov
