Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 22.10. 2018

22.10.2018


Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje, Cikl Cakl in 25 udarcev, Maj v Porabju in sejem izobraževanja na Reki

Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji – Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja?

O tem so 18. in 19.10.2018 razpravljali na posvetu v Gorici, ki ga je skupaj pripravil Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta v okviru projekta ” Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje”, katerega namen je spodbuditi razmišljanja o izzivih in priložnostih.

V pogovoru o medijih je izstopala skrb za prihodnost narodnostnih časopisov, če bo italijanska vlada v proračunu za prihodnje leto zmanjšala ali celo ukinila denarno pomoč za njihovo izhajanja.

Kot v pogovoru z Mirjam Muženič opozarja odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, bi z načrtovano ukinitvijo sklada za medije ogrozili njihov obstoj:

“Mi iz tega fonda črpamo polovico sredstev, potrebnih za izhajanje časopisa. Ukinitev bi imela dramatične posledice za nas. Ne vemo, kaj pomeni beseda postopnost, za kakšne roke gre, ampak že samo zmanjševanje teh prispevkov bi bil za nas velik problem, saj časopis zdaj deluje ob minimalni možni kadrovski zasedbi.Nas je malo.”

Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk je še bolj neposreden:

“Dejstvo je, da stranka Gibanje 5 zvez že pregovorno sovraži časopise: Sovraži in že od vedno je v njihovi DNA, da je  treba časopise iztrebiti. Kako bodo to  uredili? Vem, da se je naša delegacija, smo namreč člani italijanskih tednikov, sestala z državnim podsekretarjem Crimijem, ki sicer osebno pozna našo stvarnost, jo ceni, ampak je vprašaje, kaj bodo odločili. Velika neznanka je.”

Italijanski premier Giuseppe Conte pa je 22.10.2018 v Rimu na srečanju s tujimi novinarji odgovoril tudi na strahove slovenske manjšine, da bi lahko njen tisk ostal brez državnih subvencij. Na vprašanje Janka Petrovca je potrdil namero vlade, da do leta 2020 ukine državno podporo manjšim, zlasti tiskanim medijem. Vendar pa:

“Podporo medijem manjšin bomo posebej skrbno pretresli. Zaenkrat še nismo ničesar dokončno odločili. Zanesljivo pa bomo pokazali občutljivost za pravice, ki izhajajo iz italijanske ustave.”

25 udarcev Teatra Šentjanž

Človekove pravice so pravice našega naroda. Nestabilnost je nova stabilnost. Vaš um je tabula rasa, na katero bom pisal. Sem mlad, lep in fit, zato bom vaš politik. To so štirje izmed 25 stavkov, ki jih slišimo v predstavi Teatra Šentjanž “25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!”

Režiserka Alenka Hain je tokrat s svojim konceptom združila štiri profesionalne koroške slovenske igralke; Laro Vouk, Magdo Kropiunig, Yulijo Izmaylovo in Katarino Hartmann ter igralca Aleksandra Tolmaierja.

S 25 stavki, toliko kolikor je črk slovenske abecede, igralci opozorijo na pojave populizma, izključevanje in manipulacijo, ki so v družbi vnovič vse bolj prisotni. Slovenščina je tu le sredstvo za manipulacijo, pravi vodja Teatra Šentjanž Martin Moschitz:

“Merodajna je le izpoved, kako naivni smo, da se pustimo zavesti, z lepimi čevlji, lepimi čokoladami, z lepimi darili in ne mislimo več s svojo glavo.”

Koroška strokovna kritika je predstavo, ki je na ogled v K&K centru ocenila zelo dobro.

“Prvič je bila tudi v nemškem časopisu objavljena precej obširna ocena in od začetka do konca zelo, zelo pozitivna.”

S predstavo so zelo zadovoljni tudi sami igralci, ki prvič igrajo v tem sestavu. Občutki so lepi, pravi Aleksander Tolmaier, ker vidimo, da publika to sprejme:

“Do premiere je to vedno velik vprašaj. Pri tej predstavi mogoče še bolj kot ponavadi, saj ne gre za klasično besedilo. Včasih, če vzameš komedijo, že kar veš, da ne moreš zgrešiti. V tem primeru pa je bilo ogrodje 25 stavkov, ki jih je določila Alenka Hain. in v tem primeru tudi ona ni mogla biti tako pripravljena, saj ni vedela, kam nas bo pot vodila. Vedela je, kam hoče. Kako priti do tja, smo morali kar delati sami.”

Aktualnosti stavkov se zaveda tudi sama publika, dodaja Katarina Hartmann:

“Kot so mi povedali po predstavi, so jih stavki dobesedno zadeli. To so res aktualni stavki, ki so jih izrekli politiki, in jih je prizadelo, ko smo to v celoti prikazali.”

Po mnenju Lare Vouk je predstava nadvse primerna za avstrijsko Koroško, še posebej zaradi jezika:

Ta tematika je za nas bolj aktualna, tako da smo na varnem terenu in najlaže mogoče prepričamo publiko.”

Predpremiera predstave ’25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!’ je bila na avstrijskem Štajerskem, kjer pa je publika ni razumela v celoti, zato so jo v nadaljevanju opremili z nemškimi nadnapisi, čeprav sprva tega niso načrtovali.

Kompromis sta tudi dve gostovanji v Celovcu 29. in 30. 10.2018, čeprav je K&K center v Šentjanžu oddaljen le 20 kilometrov, pravi Martin Moschitz, ki čaka tudi na povabila iz Slovenije.

Cikl Cakl in jeziki brez meja

Oktobra na avstrijskem Koroškem na svoj račun pridejo tudi ljubitelji lutk. V Šmihelu pri Pliberku namreč poteka tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, ki ga že 19 let pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo. Letos si je predstave med 17. in 21.10.2018 ogledalo 2.5000 gledalcev vseh generacij.

Predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik je zelo zadovoljna in to ne le zaradi obiska in vse več odraslih, ki prihajajo na predstave, temveč tudi zaradi jezikove raznolikosti, edinstvene v Avstriji.

 “Letos sem prav posebej opazila, kako lepo je, ko prihajajo lutkarji iz vseh delov Evrope in se ti jeziki med seboj  mešajo. Slišiš danščino, španščino, italijanščino, estonščino in naša dva jezika, je enostavno lepo. In ko vidiš, da ti jeziki niso nikakršna pregrada, niso nobena meja…. Lepo je, da to slišimo z odra.   V Avstriji to drugače ni možno, saj morajo biti nadnapisi ali v nemščini. Pri našem festivalu tega ni.  Vsak lahko govori v svojem jeziku. Enostavno lepo je, če Estonka vmes nekaj pove v estonščini, ko zazveni en drug jezik in je to nekaj lepega.”

Selektorica festivala Veronika Kušej se trudi v Šmihel pripeljati novosti:

“Vedno mi je pomembno, da prikažem to raznolikost, pripeljem nekaj novega, novo tehniko, novo vsebino in mislim, da mi to iz leta v leto kar uspeva. Ljudje so navdušeni in vedno znova presenečeni tudi tisti, ki so radovedni, radi pridejo, vedno, da jih čaka nekaj, kar še niso videli.”

Tradicija festivala Cikl Cakl so tudi gostovanja. Letos so odšli v ljudsko šolo v Dobrli vasi in v srednjo šolo v Pliberku, pojasnjuje Micka Opetnik, saj v treh dneh, ko razpišejo festival, zmanjka vstopnic za dopoldanske predstave za šole in vrtce. Veseli pa jo, da na festival prihaja vse več odraslih:

“Letos smo se prvič zavestno odločili, da bodo večerne predstave za mladino in odrasle in ne za otroke.  In tako tudi odrasla publika dobi občutek, to je pa zdaj nekaj za nas.”

Tako v Šmihelu spodbujajo zanimanje to vrsto gledališke umetnosti. Domača odrasla skupina pa se že pripravlja na prihodnje leto, ki bo v znamenju praznovanja 20-letnice festivala Cikl Cakl in 40-letnice lutkovne dejavnosti.

MAJ v Monoštru

Na pobudo slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih držav je spomladi nastala mreža Maj – mladi Alpe Jadran, namenjena povezovanju mladih rojakov in njihovem usposabljanju na različnih področjih. Po uvodnem druženju v Vrbi na avstrijskem Koroškem, je sledilo dvodnevno druženje v Trstu in na Reki, četrto srečanje pa so pripravili v Monoštru v Porabju.

Po besedah podpredsednika Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felixa Wieserja, pobudnika mreže, želijo tako spodbuditi mlade k spoznavanju in povezovanju.

“Mladi premalo vedo, kje Slovenci živimo v tem srednjem delu Evrope. Še bolj pa me moti, da tudi šole v državah, kjer živimo, premalo informirajo mlade tako o naselitvenem območju kot po sožitju med narodi.”

Prepričan je, da bi morali mladi bolje poznati regijo Alpe Jadran, v kateri živi 8,9 milijonov ljudi, saj bi se tako bolj suvereno gibali v njej in si tu ustvarili družino, našli zaposlitev.

“Namen je, da se mladi srečajo, spoznajo in mogoče bo jutri nekaj ideja prinesla novo pobudo, novo podjetje, spodbudila kulturno ustvarjalnost, ipd.”

Pri tem pa so se člani mreže Maj izobraževali na različnih področjih; med drugim so spoznavali gospodarsko dogajanje v regiji, Evropi in svetu, primerjali davčne sisteme, razmišljali o podjetništvu, v Monoštru pa so se seznanili s pripravo evropskih projektov, saj imajo porabski Slovenci na tem področju bogate izkušnje.

Karkoli želiš narediti, za vse obstajajo razpisi, pravi vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, vendar gre za poseben način razmišljanja:

“Moraš biti spreten, poiskati moraš, kje so kakšni razpisi in kako lahko vanje vključiš svoj projekt.”

In projekti so prav za mlade, je prepričana. Felix Wieser pa si želi, da bi se projekt mreže Maj nadaljeval tudi v prihodnje.

“Osnovni cilj je zdaj dosežen, ne bi pa smeli končati. Ta projekt bi moral potekati 3,4,5 let, da postane stalnica.”

Sejem štipendij in visokošolskega izobraževanja

V Zagrebu in na Reki je (16.10. in 18.10.2018) potekal mednarodni sejem štipendij in visokega izobraževanja, ki ga že 14. leto zapored pripravlja nevladna organizacija Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, zadnjih sedem let v sodelovanju z reško univerzo.

Med 11 državami (Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Rusija, Švica, Danska, Kanada, ZDA) je bila na Reki tudi Slovenija, kar ne preseneča, saj na slovenskih univerzah med tujimi študenti prednjačijo prav mladi s Hrvaške, predvsem Istre in Kvarnerja.  Slovenske stojnice so bile tako tudi tokrat deležne velikega zanimanja.

Predstavile so se univerza v Ljubljani, univerza na Primorskem in univerza v Novi Gorici ter novogoriška Nova univerza in kot je Marjani  Mirković povedal direktor reške univerze Ninoslav Šćukanec so slovenske univerze njihov pomemben partner:

“Menimo, da je pomembno predstaviti možnosti študiranja in izmenjave tudi v nam sosednjih državah.”

Si pa na Reki želijo več izmenjav:

“Želeli bi večjo mobilnost in kroženje možganov. Najbolj priljubljene destinacije so Avstrija, Nemčija in Velika Britanija, med prvih deset je prav tako Slovenija, poleg Italije  in za nas tudi pomembnih ZDA. Na študiju v tujini je letno približno sedem tisoč oseb iz Hrvaške. Zanimivo je, da narašča število tujcev, ki prihajajo na študij na Hrvaško, a te številke so občutno manjše – na Hrvaškem se izobražuje približno tisoč petsto tujih študentov na leto.”

Po sicer neuradnih podatkih se na slovenskih univerzah izobražuje okrog sedemsto študentov s Hrvaške, večina, približno petsto, na univerzi v Ljubljani, medtem ko je na hrvaških visokošolskih ustanovah vpisanih manj kot sto študentov iz Slovenije.

Več o vsem tem pa lahko slišite v oddaji.

 


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 22.10. 2018

22.10.2018


Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje, Cikl Cakl in 25 udarcev, Maj v Porabju in sejem izobraževanja na Reki

Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji – Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja?

O tem so 18. in 19.10.2018 razpravljali na posvetu v Gorici, ki ga je skupaj pripravil Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta v okviru projekta ” Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje”, katerega namen je spodbuditi razmišljanja o izzivih in priložnostih.

V pogovoru o medijih je izstopala skrb za prihodnost narodnostnih časopisov, če bo italijanska vlada v proračunu za prihodnje leto zmanjšala ali celo ukinila denarno pomoč za njihovo izhajanja.

Kot v pogovoru z Mirjam Muženič opozarja odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, bi z načrtovano ukinitvijo sklada za medije ogrozili njihov obstoj:

“Mi iz tega fonda črpamo polovico sredstev, potrebnih za izhajanje časopisa. Ukinitev bi imela dramatične posledice za nas. Ne vemo, kaj pomeni beseda postopnost, za kakšne roke gre, ampak že samo zmanjševanje teh prispevkov bi bil za nas velik problem, saj časopis zdaj deluje ob minimalni možni kadrovski zasedbi.Nas je malo.”

Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk je še bolj neposreden:

“Dejstvo je, da stranka Gibanje 5 zvez že pregovorno sovraži časopise: Sovraži in že od vedno je v njihovi DNA, da je  treba časopise iztrebiti. Kako bodo to  uredili? Vem, da se je naša delegacija, smo namreč člani italijanskih tednikov, sestala z državnim podsekretarjem Crimijem, ki sicer osebno pozna našo stvarnost, jo ceni, ampak je vprašaje, kaj bodo odločili. Velika neznanka je.”

Italijanski premier Giuseppe Conte pa je 22.10.2018 v Rimu na srečanju s tujimi novinarji odgovoril tudi na strahove slovenske manjšine, da bi lahko njen tisk ostal brez državnih subvencij. Na vprašanje Janka Petrovca je potrdil namero vlade, da do leta 2020 ukine državno podporo manjšim, zlasti tiskanim medijem. Vendar pa:

“Podporo medijem manjšin bomo posebej skrbno pretresli. Zaenkrat še nismo ničesar dokončno odločili. Zanesljivo pa bomo pokazali občutljivost za pravice, ki izhajajo iz italijanske ustave.”

25 udarcev Teatra Šentjanž

Človekove pravice so pravice našega naroda. Nestabilnost je nova stabilnost. Vaš um je tabula rasa, na katero bom pisal. Sem mlad, lep in fit, zato bom vaš politik. To so štirje izmed 25 stavkov, ki jih slišimo v predstavi Teatra Šentjanž “25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!”

Režiserka Alenka Hain je tokrat s svojim konceptom združila štiri profesionalne koroške slovenske igralke; Laro Vouk, Magdo Kropiunig, Yulijo Izmaylovo in Katarino Hartmann ter igralca Aleksandra Tolmaierja.

S 25 stavki, toliko kolikor je črk slovenske abecede, igralci opozorijo na pojave populizma, izključevanje in manipulacijo, ki so v družbi vnovič vse bolj prisotni. Slovenščina je tu le sredstvo za manipulacijo, pravi vodja Teatra Šentjanž Martin Moschitz:

“Merodajna je le izpoved, kako naivni smo, da se pustimo zavesti, z lepimi čevlji, lepimi čokoladami, z lepimi darili in ne mislimo več s svojo glavo.”

Koroška strokovna kritika je predstavo, ki je na ogled v K&K centru ocenila zelo dobro.

“Prvič je bila tudi v nemškem časopisu objavljena precej obširna ocena in od začetka do konca zelo, zelo pozitivna.”

S predstavo so zelo zadovoljni tudi sami igralci, ki prvič igrajo v tem sestavu. Občutki so lepi, pravi Aleksander Tolmaier, ker vidimo, da publika to sprejme:

“Do premiere je to vedno velik vprašaj. Pri tej predstavi mogoče še bolj kot ponavadi, saj ne gre za klasično besedilo. Včasih, če vzameš komedijo, že kar veš, da ne moreš zgrešiti. V tem primeru pa je bilo ogrodje 25 stavkov, ki jih je določila Alenka Hain. in v tem primeru tudi ona ni mogla biti tako pripravljena, saj ni vedela, kam nas bo pot vodila. Vedela je, kam hoče. Kako priti do tja, smo morali kar delati sami.”

Aktualnosti stavkov se zaveda tudi sama publika, dodaja Katarina Hartmann:

“Kot so mi povedali po predstavi, so jih stavki dobesedno zadeli. To so res aktualni stavki, ki so jih izrekli politiki, in jih je prizadelo, ko smo to v celoti prikazali.”

Po mnenju Lare Vouk je predstava nadvse primerna za avstrijsko Koroško, še posebej zaradi jezika:

Ta tematika je za nas bolj aktualna, tako da smo na varnem terenu in najlaže mogoče prepričamo publiko.”

Predpremiera predstave ’25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!’ je bila na avstrijskem Štajerskem, kjer pa je publika ni razumela v celoti, zato so jo v nadaljevanju opremili z nemškimi nadnapisi, čeprav sprva tega niso načrtovali.

Kompromis sta tudi dve gostovanji v Celovcu 29. in 30. 10.2018, čeprav je K&K center v Šentjanžu oddaljen le 20 kilometrov, pravi Martin Moschitz, ki čaka tudi na povabila iz Slovenije.

Cikl Cakl in jeziki brez meja

Oktobra na avstrijskem Koroškem na svoj račun pridejo tudi ljubitelji lutk. V Šmihelu pri Pliberku namreč poteka tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, ki ga že 19 let pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo. Letos si je predstave med 17. in 21.10.2018 ogledalo 2.5000 gledalcev vseh generacij.

Predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik je zelo zadovoljna in to ne le zaradi obiska in vse več odraslih, ki prihajajo na predstave, temveč tudi zaradi jezikove raznolikosti, edinstvene v Avstriji.

 “Letos sem prav posebej opazila, kako lepo je, ko prihajajo lutkarji iz vseh delov Evrope in se ti jeziki med seboj  mešajo. Slišiš danščino, španščino, italijanščino, estonščino in naša dva jezika, je enostavno lepo. In ko vidiš, da ti jeziki niso nikakršna pregrada, niso nobena meja…. Lepo je, da to slišimo z odra.   V Avstriji to drugače ni možno, saj morajo biti nadnapisi ali v nemščini. Pri našem festivalu tega ni.  Vsak lahko govori v svojem jeziku. Enostavno lepo je, če Estonka vmes nekaj pove v estonščini, ko zazveni en drug jezik in je to nekaj lepega.”

Selektorica festivala Veronika Kušej se trudi v Šmihel pripeljati novosti:

“Vedno mi je pomembno, da prikažem to raznolikost, pripeljem nekaj novega, novo tehniko, novo vsebino in mislim, da mi to iz leta v leto kar uspeva. Ljudje so navdušeni in vedno znova presenečeni tudi tisti, ki so radovedni, radi pridejo, vedno, da jih čaka nekaj, kar še niso videli.”

Tradicija festivala Cikl Cakl so tudi gostovanja. Letos so odšli v ljudsko šolo v Dobrli vasi in v srednjo šolo v Pliberku, pojasnjuje Micka Opetnik, saj v treh dneh, ko razpišejo festival, zmanjka vstopnic za dopoldanske predstave za šole in vrtce. Veseli pa jo, da na festival prihaja vse več odraslih:

“Letos smo se prvič zavestno odločili, da bodo večerne predstave za mladino in odrasle in ne za otroke.  In tako tudi odrasla publika dobi občutek, to je pa zdaj nekaj za nas.”

Tako v Šmihelu spodbujajo zanimanje to vrsto gledališke umetnosti. Domača odrasla skupina pa se že pripravlja na prihodnje leto, ki bo v znamenju praznovanja 20-letnice festivala Cikl Cakl in 40-letnice lutkovne dejavnosti.

MAJ v Monoštru

Na pobudo slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih držav je spomladi nastala mreža Maj – mladi Alpe Jadran, namenjena povezovanju mladih rojakov in njihovem usposabljanju na različnih področjih. Po uvodnem druženju v Vrbi na avstrijskem Koroškem, je sledilo dvodnevno druženje v Trstu in na Reki, četrto srečanje pa so pripravili v Monoštru v Porabju.

Po besedah podpredsednika Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felixa Wieserja, pobudnika mreže, želijo tako spodbuditi mlade k spoznavanju in povezovanju.

“Mladi premalo vedo, kje Slovenci živimo v tem srednjem delu Evrope. Še bolj pa me moti, da tudi šole v državah, kjer živimo, premalo informirajo mlade tako o naselitvenem območju kot po sožitju med narodi.”

Prepričan je, da bi morali mladi bolje poznati regijo Alpe Jadran, v kateri živi 8,9 milijonov ljudi, saj bi se tako bolj suvereno gibali v njej in si tu ustvarili družino, našli zaposlitev.

“Namen je, da se mladi srečajo, spoznajo in mogoče bo jutri nekaj ideja prinesla novo pobudo, novo podjetje, spodbudila kulturno ustvarjalnost, ipd.”

Pri tem pa so se člani mreže Maj izobraževali na različnih področjih; med drugim so spoznavali gospodarsko dogajanje v regiji, Evropi in svetu, primerjali davčne sisteme, razmišljali o podjetništvu, v Monoštru pa so se seznanili s pripravo evropskih projektov, saj imajo porabski Slovenci na tem področju bogate izkušnje.

Karkoli želiš narediti, za vse obstajajo razpisi, pravi vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, vendar gre za poseben način razmišljanja:

“Moraš biti spreten, poiskati moraš, kje so kakšni razpisi in kako lahko vanje vključiš svoj projekt.”

In projekti so prav za mlade, je prepričana. Felix Wieser pa si želi, da bi se projekt mreže Maj nadaljeval tudi v prihodnje.

“Osnovni cilj je zdaj dosežen, ne bi pa smeli končati. Ta projekt bi moral potekati 3,4,5 let, da postane stalnica.”

Sejem štipendij in visokošolskega izobraževanja

V Zagrebu in na Reki je (16.10. in 18.10.2018) potekal mednarodni sejem štipendij in visokega izobraževanja, ki ga že 14. leto zapored pripravlja nevladna organizacija Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, zadnjih sedem let v sodelovanju z reško univerzo.

Med 11 državami (Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Rusija, Švica, Danska, Kanada, ZDA) je bila na Reki tudi Slovenija, kar ne preseneča, saj na slovenskih univerzah med tujimi študenti prednjačijo prav mladi s Hrvaške, predvsem Istre in Kvarnerja.  Slovenske stojnice so bile tako tudi tokrat deležne velikega zanimanja.

Predstavile so se univerza v Ljubljani, univerza na Primorskem in univerza v Novi Gorici ter novogoriška Nova univerza in kot je Marjani  Mirković povedal direktor reške univerze Ninoslav Šćukanec so slovenske univerze njihov pomemben partner:

“Menimo, da je pomembno predstaviti možnosti študiranja in izmenjave tudi v nam sosednjih državah.”

Si pa na Reki želijo več izmenjav:

“Želeli bi večjo mobilnost in kroženje možganov. Najbolj priljubljene destinacije so Avstrija, Nemčija in Velika Britanija, med prvih deset je prav tako Slovenija, poleg Italije  in za nas tudi pomembnih ZDA. Na študiju v tujini je letno približno sedem tisoč oseb iz Hrvaške. Zanimivo je, da narašča število tujcev, ki prihajajo na študij na Hrvaško, a te številke so občutno manjše – na Hrvaškem se izobražuje približno tisoč petsto tujih študentov na leto.”

Po sicer neuradnih podatkih se na slovenskih univerzah izobražuje okrog sedemsto študentov s Hrvaške, večina, približno petsto, na univerzi v Ljubljani, medtem ko je na hrvaških visokošolskih ustanovah vpisanih manj kot sto študentov iz Slovenije.

Več o vsem tem pa lahko slišite v oddaji.

 


20.06.2022

Čas je za nov zagon

Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!


13.06.2022

Zemlja je ena sama

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.06.2022

'Nikoli ne bom prenehal biti, nikoli!'

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.


30.05.2022

'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj'

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.


23.05.2022

'Skupaj enkratni'

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.


16.05.2022

Pomoč matične države je bila, je in bo ključna

Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.


09.05.2022

Mladi mladim za mlade

Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.


02.05.2022

Jezik je hrbtenica človeka

Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.


25.04.2022

Nikoli več!

Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.


11.04.2022

Slike časa

Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.


04.04.2022

'Beseda je kulturnemu človeku dragulj'

Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.


28.03.2022

Perspektive življenja

Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.


21.03.2022

Kulturno življenje se počasi in previdno prebuja

Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.


14.03.2022

Mir nas utemeljuje, če se poruši, je to za vedno

Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.


07.03.2022

Ne sprašuj, komu zvoni

Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.


28.02.2022

Odlikovanje je priznanje celotni slovenski manjšini

»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.


21.02.2022

Od odpisanega jezika do odpisane skupnosti ni dolga pot

Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.


14.02.2022

'Beseda materina, ti bistri vir si iz pečin...'

Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.


31.01.2022

Prisotni!

Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.


24.01.2022

Kako karantene in izolacije krojijo zamejski šolski vsakdan

Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!


Stran 5 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov