Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozivi k oblikovanju mirovne regije Alpe Jadran in povezane Evrope, kaj lahko pričakujejo Slovenci v FJK, 80 let MePZ Avgust Pavel iz Porabja, festival manjšinske poezije na Reki
Pod naslovom ‘Vojne je konec’ je v Celovcu potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Prireditev ni bila namenjena le preseganju preteklih delitev, temveč tudi poziv k demokratični, mirni, združeni Evropi. Na koncu mirovnega manifesta, pripravljenega ob tej priložnosti, so tako zapisali:
Izkušnje preteklega stoletja nam vendar kažejo, da smo za spremembe dejansko odgovorni mi sami. Na Koroškem rojeni pisatelj Robert Musil nas je učil, da naj uporabljamo svoj čut za mogoče. Ta čut za mogoče tiči tudi v pozivu Johna Lennona, ki je inspiriral ta manifest: “War is over … if you want it.”
Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm se že več let zavzema za oblikovanje mirovne regije Alpe Jadran:
“Veliko možnosti je za poglobljeno sodelovanje in bolj bomo sodelovali, manj se bomo kregali.”
Profesor dr. Werner Wintersteiner s celovške Univerze Alpe Adria je prepričan, da je takšen manifest nujen prav v tem trenutku.
“Mislim, da ga potrebujemo prav zdaj, ko vidimo, da se kultura nasilja in nacionalizem ponovno prebijata v ospredje. Nočem čakati tako dolgo, da bomo imeli takšne politične odnose, da se tega ne bomo mogli več obvarovati.”
Pokrovitelja srečanja sta bila predsednika Avstrije Alexander Van der Bellen in Slovenije Borut Pahor. Njegov svetovalec dr. Ernest Petrič v pogovoru s Petro Kos Gnamuš se, čeprav bi lahko dali kakšne pripombe, strinja z osnovnim tonom manifesta. In kakšna je perspektiva regije?
“Sodelovanje, dialog, skupno življenje, skupni projekti, pobude, to je bodočnost. Tokovi tečejo na različne načine, ampak mislim, da tečejo prav. Če nočemo, da bi se tisto, kar se je dogajalo v preteklosti, ponovilo, je treba delati ravno to. In biti tudi toleranten do različnih idej, pobud, tudi če se včasih s kakšno je strinjamo.”
V Gradec se poleg koroških Slovencev, ki so po končanem študiju ostali v štajerski prestolnici, priseljuje tudi vse več delavcev iz Slovenije skupaj s svojimi družinami, zato ne preseneča, da se pojavlja vse več pobud za učenje slovenskega jezika. Na to je na seji državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu opozorila tudi Suzana Weitlaner, predsednica društva Člen 7. – Pavlova hiša, ki povezuje Slovence na avstrijskem Štajerskem.
Gre za spremenjene razmere, ki jih poznajo tudi na Dunaju. Mladi, ki pridejo v večja mesta, ugotovijo, da nimajo več takšne jezikovne oskrbe, kot so jo imeli v domačem prostoru, In kako je s poukom maternega jezika v Gradcu?
“Pri pouku materinščine je tako, da so na eni strani otroci koroških Slovencev, na drugi strani otroci staršev iz Slovenije. Znanje jezika je različno, od zelo slabega do tekočega, različna so tudi narečja, tako da mora učiteljica pouk zelo previdno pripraviti…Včasih je lahko težava, da je pouk popoldne, seveda mora biti tudi zanimiv, ne sme zahtevati ne preveč ne premalo.”
Pouk materinščine v eni od ljudskih šol obiskuje približno 25 učencev, na višji stopnji pa zanimanje upade. Kako pa je z vrtcem?
V prostori slovenskega društva v Gradcu, kjer imajo tudi tečaj slovenščine, enkrat na teden pripravijo uro in pol za najmlajše. Gre za krog staršev, ki sami financirajo igralne urice v slovenskem jeziku. Otroci se igrajo z dvema študentkama, poslušajo slovenske pravljice, se pogovarjajo o različnih temah, pojasnjuje Suzana Weitlaner.
“Prijavljenih je petnajst otrok in zanimanja raste, saj smo začeli z petimi. Odvisno je od tega, kako angažirani so starši in tu vidim, da je interes za ohranjanje jezika in da se tudi starši zavedajo, da v nemškem okolju ni tako enostavno.”
Naloga za prihodnost je, da tako za otroke v vrtcu kot za učence, poiščejo šolo, kjer bi bila slovenščina del rednega pouka.
“Ne vem če bomo v Gradcu takoj lahko začeli z dvojezičnim poukom, ampak da slovenščino vsaj v neki prvi stopnji lahko vključimo v redni pouk, kot recimo dodatni predmet, bi že bil en velik korak naprej.”
Kako pa so pristojne deželne šolske oblasti naklonjene ideji, da bi okrepili pouk slovenščine?
“Naletela na posluh. Seveda je odvisno tudi od angažiranosti našega društva, ampak občutek imam, da so pripravljeni pomagati in podpirati to našo idejo, če se najde kakšna šola ali šolski partner, ki bi bil pripravljen imeti slovenščino v svoji šoli.”
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša. Trenutna italijanska vlada omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje, na kar v spomenici opozarjata tudi obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji; od neuresničene pravice do olajšanega zastopstva v italijanski poslanski zbornici in senatu, težav pri rabi slovenskega jezika v javni upravi, poučevanja slovenščine v Železni in Kanalski dolini, do sekcije s slovenskim učnim jezikom pri tržaškem konservatoriju G. Tartini, ki je še vedno ni, če naštejemo le nekatere.
Slovensko zunanje ministrstvo je v odzivu na spomenico ocenilo, da je v zadnjih letih prišlo do pomembnega napredka glede uresničevanja pravic Slovencev v Italiji, pa tudi, da so odprta vprašanja narodne skupnosti del rednega dialoga slovenskih političnih predstavnikov s predstavniki sosednje Italije in dežele Furlanije – Julijske krajine.
V Trstu se je s predstavniki Slovencev sestal tudi pristojni minister Peter Česnik. Prvo delovno srečanje z rojaki v Furlaniji Julijski krajini je omogočilo soočenje z nizom aktualnih narodnostnih vprašanj, kot so zagotavljanje mest Slovencev v italijanskem parlamentu Furlanije Julijske krajine, obuditev delovnega omizja med Ljubljano in Trstom, gospodarsko sodelovanje z novimi priložnostmi za mlade, prihodnost slovenskih časopisov, pa tudi sosedski odnosi med Slovenijo, Furlanijo Julijsko krajino in Italijo, poroča Mirjam Muženič.
Predsednika krovnih organizacij – Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Rudi Pavšič, in Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj, sta bila zadovoljna po pogovoru z ministrom, na katerem je sodelovala tudi senatorka Tatjana Rojc.
“Dobri in prijateljski odnosi z sosednjo Slovenijo so za Italijo izredno pomembni. Seveda, od slovenskega vrha pričakujemo, da bo prišlo do podpore potreb in zahtev, ki jih ima slovenska narodna skupnost v Italiji. Predvsem računamo na financiranje naših dejavnosti in ob tem tudi skrb za medije, kajti nimamo še v rokah finančnega zakona. Prav je, da se naša matična država zavzema in zavzame za tiste naše bistvene potrebe.”
Pogovora v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Trstu se je udeležila tudi predsednica Paritetnega odbora za Slovence v Italiji, Ksenija Dobrila. Predstavila je prehojeno pot in zakonske akte, ki so bili opravljeni v zadnjih 17-ih letih, ter opozorila na številna vprašanja, ki se tičejo implementacije posameznih norm.
“Potreba je, da bi prišlo do srečanja ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrico za deželne zadeve, ki je odgovorna za lokalno avtonomijo in tudi za manjšino.”
Na Reki je 10.11. 2018 potekal Festival poezije narodnih skupnosti. Na srečanju, ki ga je tokrat pripravila Demokratična skupnost Madžarov, se je vnovič pokazala zanimiva narodnostna in jezikovna prepletenost reške kulture. Že dvanajsto leto zapored so sodelujoči ustvarjalci iz vrst narodnih manjšin lahko svoje pesmi interpretirali v maternem jeziku, med drugimi tudi v slovenščini.
Tokrat je preseglo vsa pričakovanja, je Marjani Mirkovića povedala predsednica Eva Viola, duša festivala, saj je nastopilo 20 pesnic in pesnikov.
“Avtorjev sploh ne izbiramo, ampak se javijo sami, tako tisti, ki imajo radi poezijo ali jo pišejo. Vabilo so dobile vse skupnosti, tako so med drugim bili Rusini, Ukrajinci, Bazovica, Italijani, Madžari, Srbi, Bosanci in da, tudi Hrvati. To pomeni, da smo odprti večinskemu narodu. Lepo je, ko smo vsi skupaj. Zelo lepo.”
V programu se je najprej predstavila reška književnica Diana Rosandić – Živković, profesionalna literatka z Reke, ki piše v hrvaščini. Slovenske korenine ima po materi in če bi se slovenščino učila od malih nog, bi bila njena krvna vez s Slovenijo morda močnejša, pravi.
Dela Diane Rosandić-Živković so prevedena v angleščino, španščino, italijanščino in makedonščino, njene pesmi pa je, kot pravi, pred leti v slovenščino prevedel Andrej Arko.
Na festivalu se je že tretjič predstavila vsestransko dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kallan – Verbanac, ki je nastopila z recitacijo pesmi »Soči«, »Mački« in pesem »Staranju«. Poezijo je začela pisati na dopolnilnem pouku slovenščine, ki ga je obiskovala 2013 leta, in to po zaslugi učiteljice Dragice Motik, ki jih je spodbujala.
“Vedno sem nekako čutila ljubezen do svojih korenin. Zgodilo se je, da sem nekoga nadomeščala na predstavi pri dopolnilnem pouku in takrat sem začela delovati.”
Na večerih v društvu Bazovica predstavlja svojo poezijo, recitira in tudi zapoje, saj je petje njen velik konjiček. In to že od mladih let. Na festivalu v Opatiji je namreč nadomestila eno od pevk skupine Pepel in kri.
Je aktivna članica planinske, glasbene ter skupine za ohranjanje in raziskovanje slovenske kulture:
“Ta skupina je nastala po pouku, ker smo želele nadaljevati v tej smeri. Smo zelo pridne in z veseljem, ljubeznijo to delamo.”
Od 15.11.2018 je v prostorih Slovenskega doma na Reki na ogled razstava del umetnika samouka Vladimirja Čopa, čebelarja, kajti tema razstave je čebelarstvo v Sloveniji skozi zgodovino.
V prostorih Slovenskega doma v Zagrebu pa so predstavili hrvaški prevod enega največjih slovenskih romanov Prišleki, pisatelja Lojzeta Kovačiča. Kar 1140 strani obsežnega romana je prevedel Božidar Brezinščak Bagola, izdala pa ga je založnika hiša Alfa.
Obsežen avtobiografski roman slovenskega pisatelja Lojzeta Kovačiča se uvršča v sam vrh slovenske moderne proze in si zato vsekakor zasluži tudi prevod v Hrvaščino, je Tanji Borčič Bernard povedal dr. Zvonko Kovač, predstojnik katedre za primerjalno zgodovino južnoslovanskih jezikov in književost na zagrebški filozofski fakulteti.
“Z objavo romana Prišleki smo se Lojzetu Kovačiču oddolžili za velik dolg, saj je bilo do sedaj v hrvaščino prevedeno le eno njegovo književno delo, Tri ženske.”
Književnik Božidar Brezinščak Bagola, ki je prevedel roman, je eden izmed vodilnih prevajalcev iz slovenščine v hrvaščino v zadnjih 20-ih letih. 1140 strani romana Prišleki je prevajal dve leti in 4 mesece, sicer pa so, pravi, hrvaški bralci precej zainteresirani za slovensko književnost.
“Antologija moderne slovenske poezije je bila zelo dobro sprejeta, tako s strani strokovne kritike kot tudi kar se tiče prodaje. Tako da globoko upam, da se bo tudi ta roman, Prišleki, čeprav je obsežen in s tem tudi drag, dobro prodajal. Me pa veseli, da je hrvaško ministrstvo za kulturo odkupilo okrog 200 knjig za knjižnice in s tem bo roman dostopen tudi širšemu krogu hrvaških bralcev.”
Praznični koncert mešanega pevskega zbora Avgust Pavel na Gornjem Seniku ob 80-letnici delovanja je bil priložnost za obujanje spominov. Eden od sogovornikov Silve Eöry, zborovodja, Ciril Kozar je vodenje zbora prevzel leta 2011, potem ko se je po 26 letih upokojila Marija Trifus. Pred tem je vrsto let pel pri zboru in bil tudi organist, ko je zbor nastopal na mašah.
“Vedel sem, koliko zbor zmore in zna. Temelje današnjega zbora je postavila prav ona. Prej so peli bolj v slogu ljudskih pevcev, ona pa je postavila temelje za pravi mešani pevski zbor.”
Zgodovina zbora je zelo bogata. Začetki segajo v leto 1938, ko je zbor začel redno delovati. Prve pesmi so bile cerkvene.
“Prej ni bilo takšnih možnosti. Ni bilo učiteljev, zborovodij. Vasi so bile precej odmaknjene od centrov in tovrstna kultura ni bila tako razvita. So pa ljudje zelo veliko peli ob raznih priložnostih, predvsem v cerkvi in tam so se mogoče naučili osnov pravilnega zborovskega petja.”
Ena od pomembnih prelomnic so bila 70 leta prejšnjega stoletja, ko so strokovnjaki iz Slovenije priredili porabske pesmi za zbor.
“Porabske pesmi so zelo lepe in veliko jih je, toda niso bile primerne za zborovsko petje. Tu so strokovnjaki naredili zelo pomembno delo.”
Koliko pa petje pripomore k ohranitvi slovenskega jezika in porabskega narečja?
Prisluhnite!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pozivi k oblikovanju mirovne regije Alpe Jadran in povezane Evrope, kaj lahko pričakujejo Slovenci v FJK, 80 let MePZ Avgust Pavel iz Porabja, festival manjšinske poezije na Reki
Pod naslovom ‘Vojne je konec’ je v Celovcu potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Prireditev ni bila namenjena le preseganju preteklih delitev, temveč tudi poziv k demokratični, mirni, združeni Evropi. Na koncu mirovnega manifesta, pripravljenega ob tej priložnosti, so tako zapisali:
Izkušnje preteklega stoletja nam vendar kažejo, da smo za spremembe dejansko odgovorni mi sami. Na Koroškem rojeni pisatelj Robert Musil nas je učil, da naj uporabljamo svoj čut za mogoče. Ta čut za mogoče tiči tudi v pozivu Johna Lennona, ki je inspiriral ta manifest: “War is over … if you want it.”
Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm se že več let zavzema za oblikovanje mirovne regije Alpe Jadran:
“Veliko možnosti je za poglobljeno sodelovanje in bolj bomo sodelovali, manj se bomo kregali.”
Profesor dr. Werner Wintersteiner s celovške Univerze Alpe Adria je prepričan, da je takšen manifest nujen prav v tem trenutku.
“Mislim, da ga potrebujemo prav zdaj, ko vidimo, da se kultura nasilja in nacionalizem ponovno prebijata v ospredje. Nočem čakati tako dolgo, da bomo imeli takšne politične odnose, da se tega ne bomo mogli več obvarovati.”
Pokrovitelja srečanja sta bila predsednika Avstrije Alexander Van der Bellen in Slovenije Borut Pahor. Njegov svetovalec dr. Ernest Petrič v pogovoru s Petro Kos Gnamuš se, čeprav bi lahko dali kakšne pripombe, strinja z osnovnim tonom manifesta. In kakšna je perspektiva regije?
“Sodelovanje, dialog, skupno življenje, skupni projekti, pobude, to je bodočnost. Tokovi tečejo na različne načine, ampak mislim, da tečejo prav. Če nočemo, da bi se tisto, kar se je dogajalo v preteklosti, ponovilo, je treba delati ravno to. In biti tudi toleranten do različnih idej, pobud, tudi če se včasih s kakšno je strinjamo.”
V Gradec se poleg koroških Slovencev, ki so po končanem študiju ostali v štajerski prestolnici, priseljuje tudi vse več delavcev iz Slovenije skupaj s svojimi družinami, zato ne preseneča, da se pojavlja vse več pobud za učenje slovenskega jezika. Na to je na seji državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu opozorila tudi Suzana Weitlaner, predsednica društva Člen 7. – Pavlova hiša, ki povezuje Slovence na avstrijskem Štajerskem.
Gre za spremenjene razmere, ki jih poznajo tudi na Dunaju. Mladi, ki pridejo v večja mesta, ugotovijo, da nimajo več takšne jezikovne oskrbe, kot so jo imeli v domačem prostoru, In kako je s poukom maternega jezika v Gradcu?
“Pri pouku materinščine je tako, da so na eni strani otroci koroških Slovencev, na drugi strani otroci staršev iz Slovenije. Znanje jezika je različno, od zelo slabega do tekočega, različna so tudi narečja, tako da mora učiteljica pouk zelo previdno pripraviti…Včasih je lahko težava, da je pouk popoldne, seveda mora biti tudi zanimiv, ne sme zahtevati ne preveč ne premalo.”
Pouk materinščine v eni od ljudskih šol obiskuje približno 25 učencev, na višji stopnji pa zanimanje upade. Kako pa je z vrtcem?
V prostori slovenskega društva v Gradcu, kjer imajo tudi tečaj slovenščine, enkrat na teden pripravijo uro in pol za najmlajše. Gre za krog staršev, ki sami financirajo igralne urice v slovenskem jeziku. Otroci se igrajo z dvema študentkama, poslušajo slovenske pravljice, se pogovarjajo o različnih temah, pojasnjuje Suzana Weitlaner.
“Prijavljenih je petnajst otrok in zanimanja raste, saj smo začeli z petimi. Odvisno je od tega, kako angažirani so starši in tu vidim, da je interes za ohranjanje jezika in da se tudi starši zavedajo, da v nemškem okolju ni tako enostavno.”
Naloga za prihodnost je, da tako za otroke v vrtcu kot za učence, poiščejo šolo, kjer bi bila slovenščina del rednega pouka.
“Ne vem če bomo v Gradcu takoj lahko začeli z dvojezičnim poukom, ampak da slovenščino vsaj v neki prvi stopnji lahko vključimo v redni pouk, kot recimo dodatni predmet, bi že bil en velik korak naprej.”
Kako pa so pristojne deželne šolske oblasti naklonjene ideji, da bi okrepili pouk slovenščine?
“Naletela na posluh. Seveda je odvisno tudi od angažiranosti našega društva, ampak občutek imam, da so pripravljeni pomagati in podpirati to našo idejo, če se najde kakšna šola ali šolski partner, ki bi bil pripravljen imeti slovenščino v svoji šoli.”
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša. Trenutna italijanska vlada omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje, na kar v spomenici opozarjata tudi obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji; od neuresničene pravice do olajšanega zastopstva v italijanski poslanski zbornici in senatu, težav pri rabi slovenskega jezika v javni upravi, poučevanja slovenščine v Železni in Kanalski dolini, do sekcije s slovenskim učnim jezikom pri tržaškem konservatoriju G. Tartini, ki je še vedno ni, če naštejemo le nekatere.
Slovensko zunanje ministrstvo je v odzivu na spomenico ocenilo, da je v zadnjih letih prišlo do pomembnega napredka glede uresničevanja pravic Slovencev v Italiji, pa tudi, da so odprta vprašanja narodne skupnosti del rednega dialoga slovenskih političnih predstavnikov s predstavniki sosednje Italije in dežele Furlanije – Julijske krajine.
V Trstu se je s predstavniki Slovencev sestal tudi pristojni minister Peter Česnik. Prvo delovno srečanje z rojaki v Furlaniji Julijski krajini je omogočilo soočenje z nizom aktualnih narodnostnih vprašanj, kot so zagotavljanje mest Slovencev v italijanskem parlamentu Furlanije Julijske krajine, obuditev delovnega omizja med Ljubljano in Trstom, gospodarsko sodelovanje z novimi priložnostmi za mlade, prihodnost slovenskih časopisov, pa tudi sosedski odnosi med Slovenijo, Furlanijo Julijsko krajino in Italijo, poroča Mirjam Muženič.
Predsednika krovnih organizacij – Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Rudi Pavšič, in Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj, sta bila zadovoljna po pogovoru z ministrom, na katerem je sodelovala tudi senatorka Tatjana Rojc.
“Dobri in prijateljski odnosi z sosednjo Slovenijo so za Italijo izredno pomembni. Seveda, od slovenskega vrha pričakujemo, da bo prišlo do podpore potreb in zahtev, ki jih ima slovenska narodna skupnost v Italiji. Predvsem računamo na financiranje naših dejavnosti in ob tem tudi skrb za medije, kajti nimamo še v rokah finančnega zakona. Prav je, da se naša matična država zavzema in zavzame za tiste naše bistvene potrebe.”
Pogovora v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Trstu se je udeležila tudi predsednica Paritetnega odbora za Slovence v Italiji, Ksenija Dobrila. Predstavila je prehojeno pot in zakonske akte, ki so bili opravljeni v zadnjih 17-ih letih, ter opozorila na številna vprašanja, ki se tičejo implementacije posameznih norm.
“Potreba je, da bi prišlo do srečanja ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrico za deželne zadeve, ki je odgovorna za lokalno avtonomijo in tudi za manjšino.”
Na Reki je 10.11. 2018 potekal Festival poezije narodnih skupnosti. Na srečanju, ki ga je tokrat pripravila Demokratična skupnost Madžarov, se je vnovič pokazala zanimiva narodnostna in jezikovna prepletenost reške kulture. Že dvanajsto leto zapored so sodelujoči ustvarjalci iz vrst narodnih manjšin lahko svoje pesmi interpretirali v maternem jeziku, med drugimi tudi v slovenščini.
Tokrat je preseglo vsa pričakovanja, je Marjani Mirkovića povedala predsednica Eva Viola, duša festivala, saj je nastopilo 20 pesnic in pesnikov.
“Avtorjev sploh ne izbiramo, ampak se javijo sami, tako tisti, ki imajo radi poezijo ali jo pišejo. Vabilo so dobile vse skupnosti, tako so med drugim bili Rusini, Ukrajinci, Bazovica, Italijani, Madžari, Srbi, Bosanci in da, tudi Hrvati. To pomeni, da smo odprti večinskemu narodu. Lepo je, ko smo vsi skupaj. Zelo lepo.”
V programu se je najprej predstavila reška književnica Diana Rosandić – Živković, profesionalna literatka z Reke, ki piše v hrvaščini. Slovenske korenine ima po materi in če bi se slovenščino učila od malih nog, bi bila njena krvna vez s Slovenijo morda močnejša, pravi.
Dela Diane Rosandić-Živković so prevedena v angleščino, španščino, italijanščino in makedonščino, njene pesmi pa je, kot pravi, pred leti v slovenščino prevedel Andrej Arko.
Na festivalu se je že tretjič predstavila vsestransko dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kallan – Verbanac, ki je nastopila z recitacijo pesmi »Soči«, »Mački« in pesem »Staranju«. Poezijo je začela pisati na dopolnilnem pouku slovenščine, ki ga je obiskovala 2013 leta, in to po zaslugi učiteljice Dragice Motik, ki jih je spodbujala.
“Vedno sem nekako čutila ljubezen do svojih korenin. Zgodilo se je, da sem nekoga nadomeščala na predstavi pri dopolnilnem pouku in takrat sem začela delovati.”
Na večerih v društvu Bazovica predstavlja svojo poezijo, recitira in tudi zapoje, saj je petje njen velik konjiček. In to že od mladih let. Na festivalu v Opatiji je namreč nadomestila eno od pevk skupine Pepel in kri.
Je aktivna članica planinske, glasbene ter skupine za ohranjanje in raziskovanje slovenske kulture:
“Ta skupina je nastala po pouku, ker smo želele nadaljevati v tej smeri. Smo zelo pridne in z veseljem, ljubeznijo to delamo.”
Od 15.11.2018 je v prostorih Slovenskega doma na Reki na ogled razstava del umetnika samouka Vladimirja Čopa, čebelarja, kajti tema razstave je čebelarstvo v Sloveniji skozi zgodovino.
V prostorih Slovenskega doma v Zagrebu pa so predstavili hrvaški prevod enega največjih slovenskih romanov Prišleki, pisatelja Lojzeta Kovačiča. Kar 1140 strani obsežnega romana je prevedel Božidar Brezinščak Bagola, izdala pa ga je založnika hiša Alfa.
Obsežen avtobiografski roman slovenskega pisatelja Lojzeta Kovačiča se uvršča v sam vrh slovenske moderne proze in si zato vsekakor zasluži tudi prevod v Hrvaščino, je Tanji Borčič Bernard povedal dr. Zvonko Kovač, predstojnik katedre za primerjalno zgodovino južnoslovanskih jezikov in književost na zagrebški filozofski fakulteti.
“Z objavo romana Prišleki smo se Lojzetu Kovačiču oddolžili za velik dolg, saj je bilo do sedaj v hrvaščino prevedeno le eno njegovo književno delo, Tri ženske.”
Književnik Božidar Brezinščak Bagola, ki je prevedel roman, je eden izmed vodilnih prevajalcev iz slovenščine v hrvaščino v zadnjih 20-ih letih. 1140 strani romana Prišleki je prevajal dve leti in 4 mesece, sicer pa so, pravi, hrvaški bralci precej zainteresirani za slovensko književnost.
“Antologija moderne slovenske poezije je bila zelo dobro sprejeta, tako s strani strokovne kritike kot tudi kar se tiče prodaje. Tako da globoko upam, da se bo tudi ta roman, Prišleki, čeprav je obsežen in s tem tudi drag, dobro prodajal. Me pa veseli, da je hrvaško ministrstvo za kulturo odkupilo okrog 200 knjig za knjižnice in s tem bo roman dostopen tudi širšemu krogu hrvaških bralcev.”
Praznični koncert mešanega pevskega zbora Avgust Pavel na Gornjem Seniku ob 80-letnici delovanja je bil priložnost za obujanje spominov. Eden od sogovornikov Silve Eöry, zborovodja, Ciril Kozar je vodenje zbora prevzel leta 2011, potem ko se je po 26 letih upokojila Marija Trifus. Pred tem je vrsto let pel pri zboru in bil tudi organist, ko je zbor nastopal na mašah.
“Vedel sem, koliko zbor zmore in zna. Temelje današnjega zbora je postavila prav ona. Prej so peli bolj v slogu ljudskih pevcev, ona pa je postavila temelje za pravi mešani pevski zbor.”
Zgodovina zbora je zelo bogata. Začetki segajo v leto 1938, ko je zbor začel redno delovati. Prve pesmi so bile cerkvene.
“Prej ni bilo takšnih možnosti. Ni bilo učiteljev, zborovodij. Vasi so bile precej odmaknjene od centrov in tovrstna kultura ni bila tako razvita. So pa ljudje zelo veliko peli ob raznih priložnostih, predvsem v cerkvi in tam so se mogoče naučili osnov pravilnega zborovskega petja.”
Ena od pomembnih prelomnic so bila 70 leta prejšnjega stoletja, ko so strokovnjaki iz Slovenije priredili porabske pesmi za zbor.
“Porabske pesmi so zelo lepe in veliko jih je, toda niso bile primerne za zborovsko petje. Tu so strokovnjaki naredili zelo pomembno delo.”
Koliko pa petje pripomore k ohranitvi slovenskega jezika in porabskega narečja?
Prisluhnite!
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
