Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 25.3.2019

25.03.2019


Pogovora z novo predsednico SKGZ Ksenijo Dobrila in glasbenim pedagogom Miho Vavtijem, Samo ljubezen v reški Bazovici, prekmurski Mali princ prvič v Porabju

Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila bo uradno še nekaj mesecev vodila posvetovalni Paritetni odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Med največje uspehe tega odbora sodi ustanovitev deželnega urada za slovenski jezik, ki je po dolgotrajnih porodnih krčih le odprl vrata. Kot v pogovoru z Mirjam Muženič pojasnjuje Ksenija Dobrila, ima urad številne funkcije in tudi težavo.

»Urad daje smernice za storitve, povezuje ljudi, na občinah in izpostavah, ki nudijo storitve, skrbi za poenotenje nivoja servisiranja. Pripravlja ljudi na uporabo informacijske tehnologije, ki omogoča prevajanje, ponuja učenje slovenskega jezika od začetnih do strokovno terminoloških tečajev in seveda prevaja in tolmači za deželo in druge institucije.«  

Zaposlitve za določen čas pa predstavljajo precejšno težavo in postavljajo velikopotezni projekt na trhle noge. Ena od zaposlenih je že odšla, za drugi še trepetajo, pravi Ksenija Dobrila.

»Upamo, da se bo deželna uprava odločila in ju zaposlila za nedoločen čas pa tudi, da bo popolnila podhranjen kadrovski seznam, saj so potrebe velike. To je tudi velik političen problem, ki se lahko reši samo s politično voljo. Sredstva so na voljo in je paradoksalno, da dežela Furlanija Julijska krajina nima takega urada, ki bi ga lahko še okrepili…Avtonomija dežele je namreč utemeljena prav na prisotnosti manjšin.«  

Na zadnji seji paritetnega odbora v tem sklicu so člani veliko pozornosti namenili narodnostnemu šolstvu. To bo velik zalogaj, ki bo na mizi tudi prihodnjega mandata.

Slovenski glasbeni šoli ne manjka učencev, manjkajo učitelji

Miha Vavti je glasbeni pedagog na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške in eden zelo dejavnih koroških Slovencev. Vodi godbo na pihala in big band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. Lara Wakounig, učenka klarineta, je tako zmagala z odliko na deželnem tekmovanju v svoji kategoriji in se uvrstila na državno glasbeno tekmovanje, ki bo potekalo konec maja v Celovcu.

»Za našo šolo, naš oddelek je to zelo pomembno, ker nimamo toliko inštrumentov in redko kdo od učencev pride naprej. Na celi glasbeni šoli imamo samo pet klarinetistk in je že lepo, če nekdo pride naprej.« 

Miha Vavti je zadovoljen, da lahko poučuje v slovenskem jeziku. Med vsemi njegovimi učenkami in učenci sta samo dva, ki ne govorita slovensko.

»Sem še kar dober pri motiviranju mladih, tudi za skupinske projekte kot na primer Jazz Combo ali godbo na pihala in big band v Šmihelu. Misim, da mi kar lepo uspeva.«

Za razliko od drugih oddelkov Glasbene šole dežele Koroške Slovenska glasbena šola, ki se je priključila deželni pred petimi leti, nima težav z učenci, nasprotno.

»Pri naši šoli je dejansko tako, da bi lahko zaposlili še kar nekaj glasbenih učiteljev, medtem ko drugje oddelke zapirajo…. Pri nas pa je dosti učencev na čakalnih listah, zato se nekateri odločijo za privaten pouk, ker ne pridejo v sistem.«

Prav to je velika sprememba, ki jo je prinesla priključitev deželni glasbeni šoli, pomanjkanje učiteljev in s tem tudi posameznih inštrumentov.

»V Podjuni ni niti enega trobilca, nimamo trobentačev, pozavnistov, hornistov, tubistov, ni bobnarja, ni violin. Cele skupine inštrumentov manjkajo, kar se v še posebej pozna pri godbi v Šmihelu, enako je tudi pri big bandu. Kar teh inštrumentov že pet let nimamo, razmišljamo, da bi najeli svojega učitelja in privatno speljali projekt, če že drugod ne moremo dobiti tega pouka.«

Slovenska glasbena šola naj bi v novem šolskem letu dobila dodatnih 50 učnih enot, kar pomeni 4 učitelje in pol zaposlene polovičen delovni čas, toda Miha Vavti pravi, da bo verjel šele, ko bodo učitelji res prišli. Deželne oblasti so namreč dodatne enote obljubile že lani, ko je Slovenska glasbena šola praznovala 40-letnico delovanja, pa iz teh obljub na koncu ni bilo nič.

Več tudi o šmihelski godbi na pihala in big bandu, ki letos praznuje 30-letnico delovanja in poklicni poti Mihe Vavtija, enega prvih učencev Slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je šolanje nadaljeval v Mariboru in Gradcu, lahko slišite v oddaji.

Pomladi naproti s Samo ljubezen

V okviru povezovanja med društvi je v reški Bazovici 23.3.2019 gostovala dramska skupina slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja z recitalom Samo ljubezen, v katerem se je poezija prepletla z ljudskimi pesmimi. Prireditev z naslovom Pomladi naproti sta z zanimivim glasbenim programom lepo obogatila Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta na svojstven način predstavila del glasbene dediščine Istre.

Pozdrav pomladi je bila tako tokrat v znamenju Istre. Tajnica društva Bazovica Eva Ciglar, ki je program pripravila in povezovala, je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zelo zadovojna.

»Zasijalo nam je sonce in smo rekli, da bomo v duhu ljubezni. Že novembra smo načrtovali, da bomo gostili naše prijatelje in SKD Istra iz Pulja. Nato smo recitalu dodali nekaj v duhu Istre, tako da se je z venčkom istrskih plesov predstavila naša folklorna skupina. Po naključju pa sem naletela na zakonca Kranjac, ki sta nam večer popestrila z etno istrskim doživetjem. Po publiki in aplavzu sodeč je bilo uspešno.«

Pobudnica dramske skupine v društvu Istra v Pulju je Klaudija Velimirović, prejšnja predsednica društva.

»Ko nisem bila več predsednica, se mi je zdelo, da moram dodati še nekaj novega. Razpisali smo, da ustanavljamo dramsko sekcijo in prijavilo se jih je kakih deset. Našli smo voditelja. To je bil Šandor Slacki iz družine, ki se amatersko ukvarja z igralstvom. Žal je odpovedal, zato smo dobili njegovega očeta, kar je bilo še boljše, in smo začeli pripravljati recital.«   

Nastopajoče so v recitalu predstavile pesmi na temo ljubezni, večinoma slovenskih pesnikov, dve članici pa tudi svoje pesmi. Štefaniji Sliško, ki v društvu sicer vodi tudi ustvarjalno delavnico, pisanje veliko pomeni, Damjana Pezdirc je pred leti že objavila prvo pesniško zbirko Kraški zvončki, nove pesmi pa zdaj še čakajo na izid.

V recitalu Samo ljubezen, s katerim so se članice dramske sekcije predstavile v domačem društvu, v Lovranu in na Reki, so vključene tudi ljudskih pesmi. Istrsko glasbeno dediščino in narečja pa ohranjata Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta s svojim glasbenim nastopom presenetila zbrano občinstvo. Več o tem pa v tokratni oddaji.

Mali kralič prvič v Porabju

Akoš Dončec, ki je lani poskrbel, da je luč sveta ugledal prekmurski prevod svetovno znane knjige Antoina de Saint-Exupery Mali princ, je 22.3.2019 Malega kraliča  prvič predstavil tudi v Porabju.

Urednik in založnik knjige Branko Pintarič je v kulturnem domu na Verici Silvi Eöry najprej povedal, da se vedno rad vrača v Porabje.

»Občutki so zelo lepi. Mislim, da je Porabje še vedno tisti kraj, kjer mi zaigra srce. Tu so naši, moji ljudje, zlati ljudje.«

Knjigo Mali kralič so predstavljali v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani, zdaj pa tudi v Verici v Porabju. Prevajalec Akoš Dončec, ki je v zadnjih mesecih poskrbel še za kajkavski prevod Malega princa, je z veseljem predstavil knjigo tudi v svoji domači vasi.

»Želimo, da čim več ljudi pozna ta prevod Malega princa, ki je v našem sladkem domačem jeziku.«

In zakaj prekmurski in ne porabski jezik? Kot je zbranemu občinstvu pojasnil prevajalec Akoš Dončec, so v stari prekmurščini tudi prvine porabskih narečij. Poleg tega pa igra pomembno vlogo tudi povezovanje pokrajin.

»Porabje se mora spet združiti s Prekmurjem. Stari časi dokazujejo, da je bilo takrat dobro in takrat je Porabje dejansko živelo. To so bili časi, ko je bilo eno s Prekmurjem, bila je ena pokrajina, Slovenska krajina. Ljudje so lahko tudi po Trianonski pogodbi hodili v sosednje krajen, na Goričko, se poročali. Od kar tega ni več, smo izolirani in se samo asimiliramo v Madžare.«

Prireditev, ki sta jo s svojim nastopom popestrila tudi glasbenika, cimbalist Dani Kolarič in violinistka ter pevka Mirjam Mah, je navdušila zbrano občinstvo. Tudi Imreja Trajbarja, predsednika Društva za vas Verica – Ritkarovci, soorganizatorja tokratnega kulturnega večera.

Pojasnil je, da ni imel problemov z razumevanjem knjige, priznal pa je še, da na žalost vedno manj Porabcev bere knjige v maternem jeziku.


Sotočja

858 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 25.3.2019

25.03.2019


Pogovora z novo predsednico SKGZ Ksenijo Dobrila in glasbenim pedagogom Miho Vavtijem, Samo ljubezen v reški Bazovici, prekmurski Mali princ prvič v Porabju

Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila bo uradno še nekaj mesecev vodila posvetovalni Paritetni odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Med največje uspehe tega odbora sodi ustanovitev deželnega urada za slovenski jezik, ki je po dolgotrajnih porodnih krčih le odprl vrata. Kot v pogovoru z Mirjam Muženič pojasnjuje Ksenija Dobrila, ima urad številne funkcije in tudi težavo.

»Urad daje smernice za storitve, povezuje ljudi, na občinah in izpostavah, ki nudijo storitve, skrbi za poenotenje nivoja servisiranja. Pripravlja ljudi na uporabo informacijske tehnologije, ki omogoča prevajanje, ponuja učenje slovenskega jezika od začetnih do strokovno terminoloških tečajev in seveda prevaja in tolmači za deželo in druge institucije.«  

Zaposlitve za določen čas pa predstavljajo precejšno težavo in postavljajo velikopotezni projekt na trhle noge. Ena od zaposlenih je že odšla, za drugi še trepetajo, pravi Ksenija Dobrila.

»Upamo, da se bo deželna uprava odločila in ju zaposlila za nedoločen čas pa tudi, da bo popolnila podhranjen kadrovski seznam, saj so potrebe velike. To je tudi velik političen problem, ki se lahko reši samo s politično voljo. Sredstva so na voljo in je paradoksalno, da dežela Furlanija Julijska krajina nima takega urada, ki bi ga lahko še okrepili…Avtonomija dežele je namreč utemeljena prav na prisotnosti manjšin.«  

Na zadnji seji paritetnega odbora v tem sklicu so člani veliko pozornosti namenili narodnostnemu šolstvu. To bo velik zalogaj, ki bo na mizi tudi prihodnjega mandata.

Slovenski glasbeni šoli ne manjka učencev, manjkajo učitelji

Miha Vavti je glasbeni pedagog na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške in eden zelo dejavnih koroških Slovencev. Vodi godbo na pihala in big band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. Lara Wakounig, učenka klarineta, je tako zmagala z odliko na deželnem tekmovanju v svoji kategoriji in se uvrstila na državno glasbeno tekmovanje, ki bo potekalo konec maja v Celovcu.

»Za našo šolo, naš oddelek je to zelo pomembno, ker nimamo toliko inštrumentov in redko kdo od učencev pride naprej. Na celi glasbeni šoli imamo samo pet klarinetistk in je že lepo, če nekdo pride naprej.« 

Miha Vavti je zadovoljen, da lahko poučuje v slovenskem jeziku. Med vsemi njegovimi učenkami in učenci sta samo dva, ki ne govorita slovensko.

»Sem še kar dober pri motiviranju mladih, tudi za skupinske projekte kot na primer Jazz Combo ali godbo na pihala in big band v Šmihelu. Misim, da mi kar lepo uspeva.«

Za razliko od drugih oddelkov Glasbene šole dežele Koroške Slovenska glasbena šola, ki se je priključila deželni pred petimi leti, nima težav z učenci, nasprotno.

»Pri naši šoli je dejansko tako, da bi lahko zaposlili še kar nekaj glasbenih učiteljev, medtem ko drugje oddelke zapirajo…. Pri nas pa je dosti učencev na čakalnih listah, zato se nekateri odločijo za privaten pouk, ker ne pridejo v sistem.«

Prav to je velika sprememba, ki jo je prinesla priključitev deželni glasbeni šoli, pomanjkanje učiteljev in s tem tudi posameznih inštrumentov.

»V Podjuni ni niti enega trobilca, nimamo trobentačev, pozavnistov, hornistov, tubistov, ni bobnarja, ni violin. Cele skupine inštrumentov manjkajo, kar se v še posebej pozna pri godbi v Šmihelu, enako je tudi pri big bandu. Kar teh inštrumentov že pet let nimamo, razmišljamo, da bi najeli svojega učitelja in privatno speljali projekt, če že drugod ne moremo dobiti tega pouka.«

Slovenska glasbena šola naj bi v novem šolskem letu dobila dodatnih 50 učnih enot, kar pomeni 4 učitelje in pol zaposlene polovičen delovni čas, toda Miha Vavti pravi, da bo verjel šele, ko bodo učitelji res prišli. Deželne oblasti so namreč dodatne enote obljubile že lani, ko je Slovenska glasbena šola praznovala 40-letnico delovanja, pa iz teh obljub na koncu ni bilo nič.

Več tudi o šmihelski godbi na pihala in big bandu, ki letos praznuje 30-letnico delovanja in poklicni poti Mihe Vavtija, enega prvih učencev Slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je šolanje nadaljeval v Mariboru in Gradcu, lahko slišite v oddaji.

Pomladi naproti s Samo ljubezen

V okviru povezovanja med društvi je v reški Bazovici 23.3.2019 gostovala dramska skupina slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja z recitalom Samo ljubezen, v katerem se je poezija prepletla z ljudskimi pesmimi. Prireditev z naslovom Pomladi naproti sta z zanimivim glasbenim programom lepo obogatila Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta na svojstven način predstavila del glasbene dediščine Istre.

Pozdrav pomladi je bila tako tokrat v znamenju Istre. Tajnica društva Bazovica Eva Ciglar, ki je program pripravila in povezovala, je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zelo zadovojna.

»Zasijalo nam je sonce in smo rekli, da bomo v duhu ljubezni. Že novembra smo načrtovali, da bomo gostili naše prijatelje in SKD Istra iz Pulja. Nato smo recitalu dodali nekaj v duhu Istre, tako da se je z venčkom istrskih plesov predstavila naša folklorna skupina. Po naključju pa sem naletela na zakonca Kranjac, ki sta nam večer popestrila z etno istrskim doživetjem. Po publiki in aplavzu sodeč je bilo uspešno.«

Pobudnica dramske skupine v društvu Istra v Pulju je Klaudija Velimirović, prejšnja predsednica društva.

»Ko nisem bila več predsednica, se mi je zdelo, da moram dodati še nekaj novega. Razpisali smo, da ustanavljamo dramsko sekcijo in prijavilo se jih je kakih deset. Našli smo voditelja. To je bil Šandor Slacki iz družine, ki se amatersko ukvarja z igralstvom. Žal je odpovedal, zato smo dobili njegovega očeta, kar je bilo še boljše, in smo začeli pripravljati recital.«   

Nastopajoče so v recitalu predstavile pesmi na temo ljubezni, večinoma slovenskih pesnikov, dve članici pa tudi svoje pesmi. Štefaniji Sliško, ki v društvu sicer vodi tudi ustvarjalno delavnico, pisanje veliko pomeni, Damjana Pezdirc je pred leti že objavila prvo pesniško zbirko Kraški zvončki, nove pesmi pa zdaj še čakajo na izid.

V recitalu Samo ljubezen, s katerim so se članice dramske sekcije predstavile v domačem društvu, v Lovranu in na Reki, so vključene tudi ljudskih pesmi. Istrsko glasbeno dediščino in narečja pa ohranjata Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta s svojim glasbenim nastopom presenetila zbrano občinstvo. Več o tem pa v tokratni oddaji.

Mali kralič prvič v Porabju

Akoš Dončec, ki je lani poskrbel, da je luč sveta ugledal prekmurski prevod svetovno znane knjige Antoina de Saint-Exupery Mali princ, je 22.3.2019 Malega kraliča  prvič predstavil tudi v Porabju.

Urednik in založnik knjige Branko Pintarič je v kulturnem domu na Verici Silvi Eöry najprej povedal, da se vedno rad vrača v Porabje.

»Občutki so zelo lepi. Mislim, da je Porabje še vedno tisti kraj, kjer mi zaigra srce. Tu so naši, moji ljudje, zlati ljudje.«

Knjigo Mali kralič so predstavljali v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani, zdaj pa tudi v Verici v Porabju. Prevajalec Akoš Dončec, ki je v zadnjih mesecih poskrbel še za kajkavski prevod Malega princa, je z veseljem predstavil knjigo tudi v svoji domači vasi.

»Želimo, da čim več ljudi pozna ta prevod Malega princa, ki je v našem sladkem domačem jeziku.«

In zakaj prekmurski in ne porabski jezik? Kot je zbranemu občinstvu pojasnil prevajalec Akoš Dončec, so v stari prekmurščini tudi prvine porabskih narečij. Poleg tega pa igra pomembno vlogo tudi povezovanje pokrajin.

»Porabje se mora spet združiti s Prekmurjem. Stari časi dokazujejo, da je bilo takrat dobro in takrat je Porabje dejansko živelo. To so bili časi, ko je bilo eno s Prekmurjem, bila je ena pokrajina, Slovenska krajina. Ljudje so lahko tudi po Trianonski pogodbi hodili v sosednje krajen, na Goričko, se poročali. Od kar tega ni več, smo izolirani in se samo asimiliramo v Madžare.«

Prireditev, ki sta jo s svojim nastopom popestrila tudi glasbenika, cimbalist Dani Kolarič in violinistka ter pevka Mirjam Mah, je navdušila zbrano občinstvo. Tudi Imreja Trajbarja, predsednika Društva za vas Verica – Ritkarovci, soorganizatorja tokratnega kulturnega večera.

Pojasnil je, da ni imel problemov z razumevanjem knjige, priznal pa je še, da na žalost vedno manj Porabcev bere knjige v maternem jeziku.


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


20.02.2023

Lahko protislovenska retorika obrodi sadove na volitvah?

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


16.01.2023

'Za uspešno delovanje manjšine so pomembna usklajena stališča'

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.


09.01.2023

'Če bomo utekli vsi, kaj bo ostalo tukaj pri nas'

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.


Stran 3 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov