Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 25.3.2019

25.03.2019


Pogovora z novo predsednico SKGZ Ksenijo Dobrila in glasbenim pedagogom Miho Vavtijem, Samo ljubezen v reški Bazovici, prekmurski Mali princ prvič v Porabju

Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila bo uradno še nekaj mesecev vodila posvetovalni Paritetni odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Med največje uspehe tega odbora sodi ustanovitev deželnega urada za slovenski jezik, ki je po dolgotrajnih porodnih krčih le odprl vrata. Kot v pogovoru z Mirjam Muženič pojasnjuje Ksenija Dobrila, ima urad številne funkcije in tudi težavo.

»Urad daje smernice za storitve, povezuje ljudi, na občinah in izpostavah, ki nudijo storitve, skrbi za poenotenje nivoja servisiranja. Pripravlja ljudi na uporabo informacijske tehnologije, ki omogoča prevajanje, ponuja učenje slovenskega jezika od začetnih do strokovno terminoloških tečajev in seveda prevaja in tolmači za deželo in druge institucije.«  

Zaposlitve za določen čas pa predstavljajo precejšno težavo in postavljajo velikopotezni projekt na trhle noge. Ena od zaposlenih je že odšla, za drugi še trepetajo, pravi Ksenija Dobrila.

»Upamo, da se bo deželna uprava odločila in ju zaposlila za nedoločen čas pa tudi, da bo popolnila podhranjen kadrovski seznam, saj so potrebe velike. To je tudi velik političen problem, ki se lahko reši samo s politično voljo. Sredstva so na voljo in je paradoksalno, da dežela Furlanija Julijska krajina nima takega urada, ki bi ga lahko še okrepili…Avtonomija dežele je namreč utemeljena prav na prisotnosti manjšin.«  

Na zadnji seji paritetnega odbora v tem sklicu so člani veliko pozornosti namenili narodnostnemu šolstvu. To bo velik zalogaj, ki bo na mizi tudi prihodnjega mandata.

Slovenski glasbeni šoli ne manjka učencev, manjkajo učitelji

Miha Vavti je glasbeni pedagog na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške in eden zelo dejavnih koroških Slovencev. Vodi godbo na pihala in big band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. Lara Wakounig, učenka klarineta, je tako zmagala z odliko na deželnem tekmovanju v svoji kategoriji in se uvrstila na državno glasbeno tekmovanje, ki bo potekalo konec maja v Celovcu.

»Za našo šolo, naš oddelek je to zelo pomembno, ker nimamo toliko inštrumentov in redko kdo od učencev pride naprej. Na celi glasbeni šoli imamo samo pet klarinetistk in je že lepo, če nekdo pride naprej.« 

Miha Vavti je zadovoljen, da lahko poučuje v slovenskem jeziku. Med vsemi njegovimi učenkami in učenci sta samo dva, ki ne govorita slovensko.

»Sem še kar dober pri motiviranju mladih, tudi za skupinske projekte kot na primer Jazz Combo ali godbo na pihala in big band v Šmihelu. Misim, da mi kar lepo uspeva.«

Za razliko od drugih oddelkov Glasbene šole dežele Koroške Slovenska glasbena šola, ki se je priključila deželni pred petimi leti, nima težav z učenci, nasprotno.

»Pri naši šoli je dejansko tako, da bi lahko zaposlili še kar nekaj glasbenih učiteljev, medtem ko drugje oddelke zapirajo…. Pri nas pa je dosti učencev na čakalnih listah, zato se nekateri odločijo za privaten pouk, ker ne pridejo v sistem.«

Prav to je velika sprememba, ki jo je prinesla priključitev deželni glasbeni šoli, pomanjkanje učiteljev in s tem tudi posameznih inštrumentov.

»V Podjuni ni niti enega trobilca, nimamo trobentačev, pozavnistov, hornistov, tubistov, ni bobnarja, ni violin. Cele skupine inštrumentov manjkajo, kar se v še posebej pozna pri godbi v Šmihelu, enako je tudi pri big bandu. Kar teh inštrumentov že pet let nimamo, razmišljamo, da bi najeli svojega učitelja in privatno speljali projekt, če že drugod ne moremo dobiti tega pouka.«

Slovenska glasbena šola naj bi v novem šolskem letu dobila dodatnih 50 učnih enot, kar pomeni 4 učitelje in pol zaposlene polovičen delovni čas, toda Miha Vavti pravi, da bo verjel šele, ko bodo učitelji res prišli. Deželne oblasti so namreč dodatne enote obljubile že lani, ko je Slovenska glasbena šola praznovala 40-letnico delovanja, pa iz teh obljub na koncu ni bilo nič.

Več tudi o šmihelski godbi na pihala in big bandu, ki letos praznuje 30-letnico delovanja in poklicni poti Mihe Vavtija, enega prvih učencev Slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je šolanje nadaljeval v Mariboru in Gradcu, lahko slišite v oddaji.

Pomladi naproti s Samo ljubezen

V okviru povezovanja med društvi je v reški Bazovici 23.3.2019 gostovala dramska skupina slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja z recitalom Samo ljubezen, v katerem se je poezija prepletla z ljudskimi pesmimi. Prireditev z naslovom Pomladi naproti sta z zanimivim glasbenim programom lepo obogatila Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta na svojstven način predstavila del glasbene dediščine Istre.

Pozdrav pomladi je bila tako tokrat v znamenju Istre. Tajnica društva Bazovica Eva Ciglar, ki je program pripravila in povezovala, je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zelo zadovojna.

»Zasijalo nam je sonce in smo rekli, da bomo v duhu ljubezni. Že novembra smo načrtovali, da bomo gostili naše prijatelje in SKD Istra iz Pulja. Nato smo recitalu dodali nekaj v duhu Istre, tako da se je z venčkom istrskih plesov predstavila naša folklorna skupina. Po naključju pa sem naletela na zakonca Kranjac, ki sta nam večer popestrila z etno istrskim doživetjem. Po publiki in aplavzu sodeč je bilo uspešno.«

Pobudnica dramske skupine v društvu Istra v Pulju je Klaudija Velimirović, prejšnja predsednica društva.

»Ko nisem bila več predsednica, se mi je zdelo, da moram dodati še nekaj novega. Razpisali smo, da ustanavljamo dramsko sekcijo in prijavilo se jih je kakih deset. Našli smo voditelja. To je bil Šandor Slacki iz družine, ki se amatersko ukvarja z igralstvom. Žal je odpovedal, zato smo dobili njegovega očeta, kar je bilo še boljše, in smo začeli pripravljati recital.«   

Nastopajoče so v recitalu predstavile pesmi na temo ljubezni, večinoma slovenskih pesnikov, dve članici pa tudi svoje pesmi. Štefaniji Sliško, ki v društvu sicer vodi tudi ustvarjalno delavnico, pisanje veliko pomeni, Damjana Pezdirc je pred leti že objavila prvo pesniško zbirko Kraški zvončki, nove pesmi pa zdaj še čakajo na izid.

V recitalu Samo ljubezen, s katerim so se članice dramske sekcije predstavile v domačem društvu, v Lovranu in na Reki, so vključene tudi ljudskih pesmi. Istrsko glasbeno dediščino in narečja pa ohranjata Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta s svojim glasbenim nastopom presenetila zbrano občinstvo. Več o tem pa v tokratni oddaji.

Mali kralič prvič v Porabju

Akoš Dončec, ki je lani poskrbel, da je luč sveta ugledal prekmurski prevod svetovno znane knjige Antoina de Saint-Exupery Mali princ, je 22.3.2019 Malega kraliča  prvič predstavil tudi v Porabju.

Urednik in založnik knjige Branko Pintarič je v kulturnem domu na Verici Silvi Eöry najprej povedal, da se vedno rad vrača v Porabje.

»Občutki so zelo lepi. Mislim, da je Porabje še vedno tisti kraj, kjer mi zaigra srce. Tu so naši, moji ljudje, zlati ljudje.«

Knjigo Mali kralič so predstavljali v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani, zdaj pa tudi v Verici v Porabju. Prevajalec Akoš Dončec, ki je v zadnjih mesecih poskrbel še za kajkavski prevod Malega princa, je z veseljem predstavil knjigo tudi v svoji domači vasi.

»Želimo, da čim več ljudi pozna ta prevod Malega princa, ki je v našem sladkem domačem jeziku.«

In zakaj prekmurski in ne porabski jezik? Kot je zbranemu občinstvu pojasnil prevajalec Akoš Dončec, so v stari prekmurščini tudi prvine porabskih narečij. Poleg tega pa igra pomembno vlogo tudi povezovanje pokrajin.

»Porabje se mora spet združiti s Prekmurjem. Stari časi dokazujejo, da je bilo takrat dobro in takrat je Porabje dejansko živelo. To so bili časi, ko je bilo eno s Prekmurjem, bila je ena pokrajina, Slovenska krajina. Ljudje so lahko tudi po Trianonski pogodbi hodili v sosednje krajen, na Goričko, se poročali. Od kar tega ni več, smo izolirani in se samo asimiliramo v Madžare.«

Prireditev, ki sta jo s svojim nastopom popestrila tudi glasbenika, cimbalist Dani Kolarič in violinistka ter pevka Mirjam Mah, je navdušila zbrano občinstvo. Tudi Imreja Trajbarja, predsednika Društva za vas Verica – Ritkarovci, soorganizatorja tokratnega kulturnega večera.

Pojasnil je, da ni imel problemov z razumevanjem knjige, priznal pa je še, da na žalost vedno manj Porabcev bere knjige v maternem jeziku.


Sotočja

858 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 25.3.2019

25.03.2019


Pogovora z novo predsednico SKGZ Ksenijo Dobrila in glasbenim pedagogom Miho Vavtijem, Samo ljubezen v reški Bazovici, prekmurski Mali princ prvič v Porabju

Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila bo uradno še nekaj mesecev vodila posvetovalni Paritetni odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Med največje uspehe tega odbora sodi ustanovitev deželnega urada za slovenski jezik, ki je po dolgotrajnih porodnih krčih le odprl vrata. Kot v pogovoru z Mirjam Muženič pojasnjuje Ksenija Dobrila, ima urad številne funkcije in tudi težavo.

»Urad daje smernice za storitve, povezuje ljudi, na občinah in izpostavah, ki nudijo storitve, skrbi za poenotenje nivoja servisiranja. Pripravlja ljudi na uporabo informacijske tehnologije, ki omogoča prevajanje, ponuja učenje slovenskega jezika od začetnih do strokovno terminoloških tečajev in seveda prevaja in tolmači za deželo in druge institucije.«  

Zaposlitve za določen čas pa predstavljajo precejšno težavo in postavljajo velikopotezni projekt na trhle noge. Ena od zaposlenih je že odšla, za drugi še trepetajo, pravi Ksenija Dobrila.

»Upamo, da se bo deželna uprava odločila in ju zaposlila za nedoločen čas pa tudi, da bo popolnila podhranjen kadrovski seznam, saj so potrebe velike. To je tudi velik političen problem, ki se lahko reši samo s politično voljo. Sredstva so na voljo in je paradoksalno, da dežela Furlanija Julijska krajina nima takega urada, ki bi ga lahko še okrepili…Avtonomija dežele je namreč utemeljena prav na prisotnosti manjšin.«  

Na zadnji seji paritetnega odbora v tem sklicu so člani veliko pozornosti namenili narodnostnemu šolstvu. To bo velik zalogaj, ki bo na mizi tudi prihodnjega mandata.

Slovenski glasbeni šoli ne manjka učencev, manjkajo učitelji

Miha Vavti je glasbeni pedagog na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške in eden zelo dejavnih koroških Slovencev. Vodi godbo na pihala in big band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. Lara Wakounig, učenka klarineta, je tako zmagala z odliko na deželnem tekmovanju v svoji kategoriji in se uvrstila na državno glasbeno tekmovanje, ki bo potekalo konec maja v Celovcu.

»Za našo šolo, naš oddelek je to zelo pomembno, ker nimamo toliko inštrumentov in redko kdo od učencev pride naprej. Na celi glasbeni šoli imamo samo pet klarinetistk in je že lepo, če nekdo pride naprej.« 

Miha Vavti je zadovoljen, da lahko poučuje v slovenskem jeziku. Med vsemi njegovimi učenkami in učenci sta samo dva, ki ne govorita slovensko.

»Sem še kar dober pri motiviranju mladih, tudi za skupinske projekte kot na primer Jazz Combo ali godbo na pihala in big band v Šmihelu. Misim, da mi kar lepo uspeva.«

Za razliko od drugih oddelkov Glasbene šole dežele Koroške Slovenska glasbena šola, ki se je priključila deželni pred petimi leti, nima težav z učenci, nasprotno.

»Pri naši šoli je dejansko tako, da bi lahko zaposlili še kar nekaj glasbenih učiteljev, medtem ko drugje oddelke zapirajo…. Pri nas pa je dosti učencev na čakalnih listah, zato se nekateri odločijo za privaten pouk, ker ne pridejo v sistem.«

Prav to je velika sprememba, ki jo je prinesla priključitev deželni glasbeni šoli, pomanjkanje učiteljev in s tem tudi posameznih inštrumentov.

»V Podjuni ni niti enega trobilca, nimamo trobentačev, pozavnistov, hornistov, tubistov, ni bobnarja, ni violin. Cele skupine inštrumentov manjkajo, kar se v še posebej pozna pri godbi v Šmihelu, enako je tudi pri big bandu. Kar teh inštrumentov že pet let nimamo, razmišljamo, da bi najeli svojega učitelja in privatno speljali projekt, če že drugod ne moremo dobiti tega pouka.«

Slovenska glasbena šola naj bi v novem šolskem letu dobila dodatnih 50 učnih enot, kar pomeni 4 učitelje in pol zaposlene polovičen delovni čas, toda Miha Vavti pravi, da bo verjel šele, ko bodo učitelji res prišli. Deželne oblasti so namreč dodatne enote obljubile že lani, ko je Slovenska glasbena šola praznovala 40-letnico delovanja, pa iz teh obljub na koncu ni bilo nič.

Več tudi o šmihelski godbi na pihala in big bandu, ki letos praznuje 30-letnico delovanja in poklicni poti Mihe Vavtija, enega prvih učencev Slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je šolanje nadaljeval v Mariboru in Gradcu, lahko slišite v oddaji.

Pomladi naproti s Samo ljubezen

V okviru povezovanja med društvi je v reški Bazovici 23.3.2019 gostovala dramska skupina slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja z recitalom Samo ljubezen, v katerem se je poezija prepletla z ljudskimi pesmimi. Prireditev z naslovom Pomladi naproti sta z zanimivim glasbenim programom lepo obogatila Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta na svojstven način predstavila del glasbene dediščine Istre.

Pozdrav pomladi je bila tako tokrat v znamenju Istre. Tajnica društva Bazovica Eva Ciglar, ki je program pripravila in povezovala, je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zelo zadovojna.

»Zasijalo nam je sonce in smo rekli, da bomo v duhu ljubezni. Že novembra smo načrtovali, da bomo gostili naše prijatelje in SKD Istra iz Pulja. Nato smo recitalu dodali nekaj v duhu Istre, tako da se je z venčkom istrskih plesov predstavila naša folklorna skupina. Po naključju pa sem naletela na zakonca Kranjac, ki sta nam večer popestrila z etno istrskim doživetjem. Po publiki in aplavzu sodeč je bilo uspešno.«

Pobudnica dramske skupine v društvu Istra v Pulju je Klaudija Velimirović, prejšnja predsednica društva.

»Ko nisem bila več predsednica, se mi je zdelo, da moram dodati še nekaj novega. Razpisali smo, da ustanavljamo dramsko sekcijo in prijavilo se jih je kakih deset. Našli smo voditelja. To je bil Šandor Slacki iz družine, ki se amatersko ukvarja z igralstvom. Žal je odpovedal, zato smo dobili njegovega očeta, kar je bilo še boljše, in smo začeli pripravljati recital.«   

Nastopajoče so v recitalu predstavile pesmi na temo ljubezni, večinoma slovenskih pesnikov, dve članici pa tudi svoje pesmi. Štefaniji Sliško, ki v društvu sicer vodi tudi ustvarjalno delavnico, pisanje veliko pomeni, Damjana Pezdirc je pred leti že objavila prvo pesniško zbirko Kraški zvončki, nove pesmi pa zdaj še čakajo na izid.

V recitalu Samo ljubezen, s katerim so se članice dramske sekcije predstavile v domačem društvu, v Lovranu in na Reki, so vključene tudi ljudskih pesmi. Istrsko glasbeno dediščino in narečja pa ohranjata Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta s svojim glasbenim nastopom presenetila zbrano občinstvo. Več o tem pa v tokratni oddaji.

Mali kralič prvič v Porabju

Akoš Dončec, ki je lani poskrbel, da je luč sveta ugledal prekmurski prevod svetovno znane knjige Antoina de Saint-Exupery Mali princ, je 22.3.2019 Malega kraliča  prvič predstavil tudi v Porabju.

Urednik in založnik knjige Branko Pintarič je v kulturnem domu na Verici Silvi Eöry najprej povedal, da se vedno rad vrača v Porabje.

»Občutki so zelo lepi. Mislim, da je Porabje še vedno tisti kraj, kjer mi zaigra srce. Tu so naši, moji ljudje, zlati ljudje.«

Knjigo Mali kralič so predstavljali v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani, zdaj pa tudi v Verici v Porabju. Prevajalec Akoš Dončec, ki je v zadnjih mesecih poskrbel še za kajkavski prevod Malega princa, je z veseljem predstavil knjigo tudi v svoji domači vasi.

»Želimo, da čim več ljudi pozna ta prevod Malega princa, ki je v našem sladkem domačem jeziku.«

In zakaj prekmurski in ne porabski jezik? Kot je zbranemu občinstvu pojasnil prevajalec Akoš Dončec, so v stari prekmurščini tudi prvine porabskih narečij. Poleg tega pa igra pomembno vlogo tudi povezovanje pokrajin.

»Porabje se mora spet združiti s Prekmurjem. Stari časi dokazujejo, da je bilo takrat dobro in takrat je Porabje dejansko živelo. To so bili časi, ko je bilo eno s Prekmurjem, bila je ena pokrajina, Slovenska krajina. Ljudje so lahko tudi po Trianonski pogodbi hodili v sosednje krajen, na Goričko, se poročali. Od kar tega ni več, smo izolirani in se samo asimiliramo v Madžare.«

Prireditev, ki sta jo s svojim nastopom popestrila tudi glasbenika, cimbalist Dani Kolarič in violinistka ter pevka Mirjam Mah, je navdušila zbrano občinstvo. Tudi Imreja Trajbarja, predsednika Društva za vas Verica – Ritkarovci, soorganizatorja tokratnega kulturnega večera.

Pojasnil je, da ni imel problemov z razumevanjem knjige, priznal pa je še, da na žalost vedno manj Porabcev bere knjige v maternem jeziku.


02.11.2020

Zaostrovanje ukrepov je nova realnost

Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.


26.10.2020

Meje naj ostanejo odprte

Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!


19.10.2020

Kako uspešna bo parlamentarna diplomacija

Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!


12.10.2020

Zgodovinsko opravičilo

Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite


05.10.2020

Za drugačno prihodnost

Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!


28.09.2020

Večplastnost spomina in v prihodnost usmerjena praznovanja

70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!


21.09.2020

Naše vse je upor

Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!


14.09.2020

Nova šolska (in druga) realnost

Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!


07.09.2020

Bazoviški junaki so simbol boja proti fašizmu

Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.


31.08.2020

"Vsak dan se sprašujem, ali delam dobro ali ne."

Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!


24.08.2020

»Vsako jutro se moram dogovoriti s sabo, kaj bom danes naredil, da bom ostal Slovenec«

Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.


17.08.2020

Dr. Katarina Hirnök Munda, višja znanstvena svetnica, zaposlena na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ostaja povezana z rodnim Porabjem

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


10.08.2020

Tarče sovražnega govora tudi rojaki v sosednjih državah

Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.


03.08.2020

Dnevi jeze in dnevi veselja

Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.


27.07.2020

'Naša naloga je ponuditi nekaj čvrstega'

S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?


20.07.2020

Kako polne bodo slovenske kašče v sosednjih državah

Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.


13.07.2020

Narodni dom v Trstu vrnjen Slovencem

»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!


06.07.2020

Pokončno naprej!

Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!


29.06.2020

Sence preteklosti preseči z izzivi prihodnosti

Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!


22.06.2020

Odprte meje, nove priložnosti in velika pričakovanja

Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!


Stran 9 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov