Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Možnosti za vključevanje mladih ne manjka, kar dokazujejo učenci z Gornjega Senika in sodelujoči v projektu pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. Kako pa bo z gledališkim abonmajem SPZ iz Celovca?
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine in da jezik pri tem ni ovira. Prvo radijsko oddajo, ki so jo pripravili, so predvajali na domačem Radiu Monošter in Radiu Agora z avstrijske Koroške. Nekaj odlomkov oddaje Porabski mlajši, porabski otroci lahko slišite v tokratni oddaji.
Učiteljica-asistentka Valentina Novak, ki je pomagala učencem pri pripravi oddaje, je prepričana, da radijski medij mlade zapostavlja:
“Jezikovni izzivi postajajo vse bolj nepremostljivi, če ni poslušalca, govorca.”
Učenci dvojezične šole pa so s svojo oddajo dokazali, da zmorejo.
“Radio z aktivnim vključevanjem mladih dobiva nove poslušalce, hkrati pa jim zastavlja večplastne izzive in jih sooča z vprašanji jezikovne identitete.”
Izzivov za učence osnovne šole Jožeta Kočiša z Gornjega Senika pa z radijsko oddajo ni konec. Kaj vse pripravljajo, lahko slišite v oddaji.
Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja tudi projekt pisanja v slovenskem jeziku – Pisana promlad, ki letos poteka že desetič. Projekt skupaj s krovnima organizacijama koroških Slovencev pripravlja Volbankova ustanova, ki jo je ustanovilo združenje staršev slovenske gimnazije v Celovcu. Ustanova se imenuje po doktorju Jožetu Volbanku, ki je za krepitev slovenske besede na avstrijskem Koroškem namenil precejšen del svojega premoženja. Z njim zdaj upravlja fundacija, ob 10. natečaju pa pripravljajo 10 dodatnih dogodkov, med katerimi bodo tudi Na kavo z besedilom, filmski večer in nova spletna stran, kjer bodo sodelujoči lahko oddali tudi svoje prispevke.
Vse od začetka pri Pisani promladi sodeluje Miha Vrbinc, vodja programske skupine za pripravo tem in član strokovne žirije, ki med vsemi prispelimi prispevki izbere najboljše.
“V teh desetih promladih sem doživel veliko rast. Tako, kar se tiče sodelovanja učenk in učencev, kakor tudi v jezikovni kvaliteti tega, kar učenci napišejo.”
Kako pa bo v prihodnje z gledališkim abonmajem Slovenske prosvetne zveze (SPZ) iz Celovca, ki omogoča, da rojaki spremljajo predstave slovenskih profesionalnih gledališč? Ne najbolje, pravi vodja SPZ Mitja Rovšek. Slovensko ministrstvo za kulturo, ki je sofinanciralo projekt, naj za to zdaj ne bi imelo pravne podlage, čemur pa naš sogovornik ne verjame. Denar namreč dobijo gledališča iz Slovenije, ki gostujejo na avstrijskem Koroškem. Gostovanja so za koroške Slovence zelo pomembna, dodaja Rovšek.
“Kakovost je pač doma v profesionalnih gledališčih, kjer so še posebej pozorni na jezik in koreografijo, in so tako tudi zgled našim gledališkim producentom, naši igralci pa se lahko iz predstav veliko naučijo.”
Mlajšo aktivno generacijo društva Bazovica na Reki je septembra lani okrepila nova tajnica Sandra Grudenić, doma z Bistriškega, ki pa si je svojo družino ustvarila v bližini Reke. Po izobrazbi vzgojiteljica je delovne izkušnje nabirala tudi na različnih drugih področjih, od turizma, kulture in podjetništva do prevajalstva in poučevanja slovenščine (po modelu C) na reški osnovni šoli Kozala. To jo je pripeljalo tudi do sodelovanja s slovenskimi organizacijami na Reki, vodenja zelo odmevne delavnice Poletje v Bazovici za najmlajše in sodelovanja s krovno organizacijo. Idej ji nikoli ne zmanjka, pravi naša sogovornica, prepričana, da morajo mladi (p)ostati prioriteta.
Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Ugotovili so, da med slovenskimi podjetji na Tržaškem in Goriškem prevladujejo kmetijska, obrtniška in mala industrijska podjetja, da je dobra polovica družinskih podjetij, večina pa jih deluje v lokalnem okolju. Kako spodbudno pa je okolje, v katerem delujejo? Tudi o tem v pogovoru z raziskovalko Norino Bogatec.
Prisluhnite oddaji!
858 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Možnosti za vključevanje mladih ne manjka, kar dokazujejo učenci z Gornjega Senika in sodelujoči v projektu pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. Kako pa bo z gledališkim abonmajem SPZ iz Celovca?
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine in da jezik pri tem ni ovira. Prvo radijsko oddajo, ki so jo pripravili, so predvajali na domačem Radiu Monošter in Radiu Agora z avstrijske Koroške. Nekaj odlomkov oddaje Porabski mlajši, porabski otroci lahko slišite v tokratni oddaji.
Učiteljica-asistentka Valentina Novak, ki je pomagala učencem pri pripravi oddaje, je prepričana, da radijski medij mlade zapostavlja:
“Jezikovni izzivi postajajo vse bolj nepremostljivi, če ni poslušalca, govorca.”
Učenci dvojezične šole pa so s svojo oddajo dokazali, da zmorejo.
“Radio z aktivnim vključevanjem mladih dobiva nove poslušalce, hkrati pa jim zastavlja večplastne izzive in jih sooča z vprašanji jezikovne identitete.”
Izzivov za učence osnovne šole Jožeta Kočiša z Gornjega Senika pa z radijsko oddajo ni konec. Kaj vse pripravljajo, lahko slišite v oddaji.
Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja tudi projekt pisanja v slovenskem jeziku – Pisana promlad, ki letos poteka že desetič. Projekt skupaj s krovnima organizacijama koroških Slovencev pripravlja Volbankova ustanova, ki jo je ustanovilo združenje staršev slovenske gimnazije v Celovcu. Ustanova se imenuje po doktorju Jožetu Volbanku, ki je za krepitev slovenske besede na avstrijskem Koroškem namenil precejšen del svojega premoženja. Z njim zdaj upravlja fundacija, ob 10. natečaju pa pripravljajo 10 dodatnih dogodkov, med katerimi bodo tudi Na kavo z besedilom, filmski večer in nova spletna stran, kjer bodo sodelujoči lahko oddali tudi svoje prispevke.
Vse od začetka pri Pisani promladi sodeluje Miha Vrbinc, vodja programske skupine za pripravo tem in član strokovne žirije, ki med vsemi prispelimi prispevki izbere najboljše.
“V teh desetih promladih sem doživel veliko rast. Tako, kar se tiče sodelovanja učenk in učencev, kakor tudi v jezikovni kvaliteti tega, kar učenci napišejo.”
Kako pa bo v prihodnje z gledališkim abonmajem Slovenske prosvetne zveze (SPZ) iz Celovca, ki omogoča, da rojaki spremljajo predstave slovenskih profesionalnih gledališč? Ne najbolje, pravi vodja SPZ Mitja Rovšek. Slovensko ministrstvo za kulturo, ki je sofinanciralo projekt, naj za to zdaj ne bi imelo pravne podlage, čemur pa naš sogovornik ne verjame. Denar namreč dobijo gledališča iz Slovenije, ki gostujejo na avstrijskem Koroškem. Gostovanja so za koroške Slovence zelo pomembna, dodaja Rovšek.
“Kakovost je pač doma v profesionalnih gledališčih, kjer so še posebej pozorni na jezik in koreografijo, in so tako tudi zgled našim gledališkim producentom, naši igralci pa se lahko iz predstav veliko naučijo.”
Mlajšo aktivno generacijo društva Bazovica na Reki je septembra lani okrepila nova tajnica Sandra Grudenić, doma z Bistriškega, ki pa si je svojo družino ustvarila v bližini Reke. Po izobrazbi vzgojiteljica je delovne izkušnje nabirala tudi na različnih drugih področjih, od turizma, kulture in podjetništva do prevajalstva in poučevanja slovenščine (po modelu C) na reški osnovni šoli Kozala. To jo je pripeljalo tudi do sodelovanja s slovenskimi organizacijami na Reki, vodenja zelo odmevne delavnice Poletje v Bazovici za najmlajše in sodelovanja s krovno organizacijo. Idej ji nikoli ne zmanjka, pravi naša sogovornica, prepričana, da morajo mladi (p)ostati prioriteta.
Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Ugotovili so, da med slovenskimi podjetji na Tržaškem in Goriškem prevladujejo kmetijska, obrtniška in mala industrijska podjetja, da je dobra polovica družinskih podjetij, večina pa jih deluje v lokalnem okolju. Kako spodbudno pa je okolje, v katerem delujejo? Tudi o tem v pogovoru z raziskovalko Norino Bogatec.
Prisluhnite oddaji!
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Neveljaven email naslov