Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Možnosti za vključevanje mladih ne manjka, kar dokazujejo učenci z Gornjega Senika in sodelujoči v projektu pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. Kako pa bo z gledališkim abonmajem SPZ iz Celovca?
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine in da jezik pri tem ni ovira. Prvo radijsko oddajo, ki so jo pripravili, so predvajali na domačem Radiu Monošter in Radiu Agora z avstrijske Koroške. Nekaj odlomkov oddaje Porabski mlajši, porabski otroci lahko slišite v tokratni oddaji.
Učiteljica-asistentka Valentina Novak, ki je pomagala učencem pri pripravi oddaje, je prepričana, da radijski medij mlade zapostavlja:
“Jezikovni izzivi postajajo vse bolj nepremostljivi, če ni poslušalca, govorca.”
Učenci dvojezične šole pa so s svojo oddajo dokazali, da zmorejo.
“Radio z aktivnim vključevanjem mladih dobiva nove poslušalce, hkrati pa jim zastavlja večplastne izzive in jih sooča z vprašanji jezikovne identitete.”
Izzivov za učence osnovne šole Jožeta Kočiša z Gornjega Senika pa z radijsko oddajo ni konec. Kaj vse pripravljajo, lahko slišite v oddaji.
Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja tudi projekt pisanja v slovenskem jeziku – Pisana promlad, ki letos poteka že desetič. Projekt skupaj s krovnima organizacijama koroških Slovencev pripravlja Volbankova ustanova, ki jo je ustanovilo združenje staršev slovenske gimnazije v Celovcu. Ustanova se imenuje po doktorju Jožetu Volbanku, ki je za krepitev slovenske besede na avstrijskem Koroškem namenil precejšen del svojega premoženja. Z njim zdaj upravlja fundacija, ob 10. natečaju pa pripravljajo 10 dodatnih dogodkov, med katerimi bodo tudi Na kavo z besedilom, filmski večer in nova spletna stran, kjer bodo sodelujoči lahko oddali tudi svoje prispevke.
Vse od začetka pri Pisani promladi sodeluje Miha Vrbinc, vodja programske skupine za pripravo tem in član strokovne žirije, ki med vsemi prispelimi prispevki izbere najboljše.
“V teh desetih promladih sem doživel veliko rast. Tako, kar se tiče sodelovanja učenk in učencev, kakor tudi v jezikovni kvaliteti tega, kar učenci napišejo.”
Kako pa bo v prihodnje z gledališkim abonmajem Slovenske prosvetne zveze (SPZ) iz Celovca, ki omogoča, da rojaki spremljajo predstave slovenskih profesionalnih gledališč? Ne najbolje, pravi vodja SPZ Mitja Rovšek. Slovensko ministrstvo za kulturo, ki je sofinanciralo projekt, naj za to zdaj ne bi imelo pravne podlage, čemur pa naš sogovornik ne verjame. Denar namreč dobijo gledališča iz Slovenije, ki gostujejo na avstrijskem Koroškem. Gostovanja so za koroške Slovence zelo pomembna, dodaja Rovšek.
“Kakovost je pač doma v profesionalnih gledališčih, kjer so še posebej pozorni na jezik in koreografijo, in so tako tudi zgled našim gledališkim producentom, naši igralci pa se lahko iz predstav veliko naučijo.”
Mlajšo aktivno generacijo društva Bazovica na Reki je septembra lani okrepila nova tajnica Sandra Grudenić, doma z Bistriškega, ki pa si je svojo družino ustvarila v bližini Reke. Po izobrazbi vzgojiteljica je delovne izkušnje nabirala tudi na različnih drugih področjih, od turizma, kulture in podjetništva do prevajalstva in poučevanja slovenščine (po modelu C) na reški osnovni šoli Kozala. To jo je pripeljalo tudi do sodelovanja s slovenskimi organizacijami na Reki, vodenja zelo odmevne delavnice Poletje v Bazovici za najmlajše in sodelovanja s krovno organizacijo. Idej ji nikoli ne zmanjka, pravi naša sogovornica, prepričana, da morajo mladi (p)ostati prioriteta.
Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Ugotovili so, da med slovenskimi podjetji na Tržaškem in Goriškem prevladujejo kmetijska, obrtniška in mala industrijska podjetja, da je dobra polovica družinskih podjetij, večina pa jih deluje v lokalnem okolju. Kako spodbudno pa je okolje, v katerem delujejo? Tudi o tem v pogovoru z raziskovalko Norino Bogatec.
Prisluhnite oddaji!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Možnosti za vključevanje mladih ne manjka, kar dokazujejo učenci z Gornjega Senika in sodelujoči v projektu pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. Kako pa bo z gledališkim abonmajem SPZ iz Celovca?
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine in da jezik pri tem ni ovira. Prvo radijsko oddajo, ki so jo pripravili, so predvajali na domačem Radiu Monošter in Radiu Agora z avstrijske Koroške. Nekaj odlomkov oddaje Porabski mlajši, porabski otroci lahko slišite v tokratni oddaji.
Učiteljica-asistentka Valentina Novak, ki je pomagala učencem pri pripravi oddaje, je prepričana, da radijski medij mlade zapostavlja:
“Jezikovni izzivi postajajo vse bolj nepremostljivi, če ni poslušalca, govorca.”
Učenci dvojezične šole pa so s svojo oddajo dokazali, da zmorejo.
“Radio z aktivnim vključevanjem mladih dobiva nove poslušalce, hkrati pa jim zastavlja večplastne izzive in jih sooča z vprašanji jezikovne identitete.”
Izzivov za učence osnovne šole Jožeta Kočiša z Gornjega Senika pa z radijsko oddajo ni konec. Kaj vse pripravljajo, lahko slišite v oddaji.
Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja tudi projekt pisanja v slovenskem jeziku – Pisana promlad, ki letos poteka že desetič. Projekt skupaj s krovnima organizacijama koroških Slovencev pripravlja Volbankova ustanova, ki jo je ustanovilo združenje staršev slovenske gimnazije v Celovcu. Ustanova se imenuje po doktorju Jožetu Volbanku, ki je za krepitev slovenske besede na avstrijskem Koroškem namenil precejšen del svojega premoženja. Z njim zdaj upravlja fundacija, ob 10. natečaju pa pripravljajo 10 dodatnih dogodkov, med katerimi bodo tudi Na kavo z besedilom, filmski večer in nova spletna stran, kjer bodo sodelujoči lahko oddali tudi svoje prispevke.
Vse od začetka pri Pisani promladi sodeluje Miha Vrbinc, vodja programske skupine za pripravo tem in član strokovne žirije, ki med vsemi prispelimi prispevki izbere najboljše.
“V teh desetih promladih sem doživel veliko rast. Tako, kar se tiče sodelovanja učenk in učencev, kakor tudi v jezikovni kvaliteti tega, kar učenci napišejo.”
Kako pa bo v prihodnje z gledališkim abonmajem Slovenske prosvetne zveze (SPZ) iz Celovca, ki omogoča, da rojaki spremljajo predstave slovenskih profesionalnih gledališč? Ne najbolje, pravi vodja SPZ Mitja Rovšek. Slovensko ministrstvo za kulturo, ki je sofinanciralo projekt, naj za to zdaj ne bi imelo pravne podlage, čemur pa naš sogovornik ne verjame. Denar namreč dobijo gledališča iz Slovenije, ki gostujejo na avstrijskem Koroškem. Gostovanja so za koroške Slovence zelo pomembna, dodaja Rovšek.
“Kakovost je pač doma v profesionalnih gledališčih, kjer so še posebej pozorni na jezik in koreografijo, in so tako tudi zgled našim gledališkim producentom, naši igralci pa se lahko iz predstav veliko naučijo.”
Mlajšo aktivno generacijo društva Bazovica na Reki je septembra lani okrepila nova tajnica Sandra Grudenić, doma z Bistriškega, ki pa si je svojo družino ustvarila v bližini Reke. Po izobrazbi vzgojiteljica je delovne izkušnje nabirala tudi na različnih drugih področjih, od turizma, kulture in podjetništva do prevajalstva in poučevanja slovenščine (po modelu C) na reški osnovni šoli Kozala. To jo je pripeljalo tudi do sodelovanja s slovenskimi organizacijami na Reki, vodenja zelo odmevne delavnice Poletje v Bazovici za najmlajše in sodelovanja s krovno organizacijo. Idej ji nikoli ne zmanjka, pravi naša sogovornica, prepričana, da morajo mladi (p)ostati prioriteta.
Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Ugotovili so, da med slovenskimi podjetji na Tržaškem in Goriškem prevladujejo kmetijska, obrtniška in mala industrijska podjetja, da je dobra polovica družinskih podjetij, večina pa jih deluje v lokalnem okolju. Kako spodbudno pa je okolje, v katerem delujejo? Tudi o tem v pogovoru z raziskovalko Norino Bogatec.
Prisluhnite oddaji!
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Neveljaven email naslov