Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica dokumentarnega filma Požig Majda Širca, red za zasluge Slovenskemu domu Zagreb, priprave na Europeado v Celovcu, grafiti v Potrni, Fašenek in Lenka v Sakalovcih
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig.
O Narodnem domu, požganem pred 100 leti, njegovi vlogi, fašističnem nasilju nad Slovenci na Tržaškem in Primorskem ter nastanku filma se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca.
Dejansko pomeni požig Narodnega doma, simbola Slovencev v Trstu, začetek diktature v Evropi, začetek fašizma, pravi avtorica filma.
“In to dejansko še preden je dejansko prišel na oblast leta 1922. To so najbolj čutili Slovani, Slovenci, s popolnim odvzetjem vsega, kar smo imeli in kar ni nas označevalo za Slovence.”
Več o filmu, katerega ponovitev bo na TV Slovenija 2 v sredo, 4.3.2020, ob 23.20, v tokratni oddaji.
Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge.
O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Priznava, da je mlade težko pridobiti, toda to je univerzalen problem, dodaja.
“V teh društvih so v vodstvu starejši ljudje, kar je dobro, da nas kar tako ne odpišejo, saj imamo določene izkušnje. Zdi pa se mi, da nimamo neke prave formule, poti, kako se mladim približati, kako jih vključiti v vse te tokove, v društva.”
Na avstrijskem Koroškem se bodo pod pokroviteljstvom dežele 3.3.2020 uradno začele prireditve ob 100. obletnici koroškega plebiscita. Inštitut Roberta Musila in celovška univerza bosta tako v sredo začela niz predavanj o Koroških mitih. Namen interdisciplinarnih javnih predavanj je, kot so zapisali organizatorji, razumeti mehanizme, ki delujejo v ozadju teh mitov in so pomemben del Koroške.
Poleg različnih kulturnih in znanstvenih prireditev bodo na svoj račun lahko prišli tudi ljubitelji nogometa. V času evropskega nogometnega prvenstva bo namreč na avstrijskem Koroškem pod geslom skupaj do zmage potekala Europeada. Evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti organizira Slovenska športna zveza, ki ji bo tudi v prihodnje predsedoval Marjan Velik. Priprave na ta velik projekt, verjetno največji v zgodovini Slovenske športne zveze, zelo dobro potekajo, pravi, tako po sami športni plati kot pri spremljevalnih dejavnostih.
“Zelo dobro potekajo stvari ob robu, na primer z akcijo s šolarji. Vse dvojezične ljudske šole na našem območju predstavljajo manjšine, ki bodo sodelovale na Europeadi. Po eni strani se ukvarjamo s koroškimi Slovenci, po drugi strani pa z vsemi, ki bodo gostovali pri nas.”
Europeada bo med 20. in 28.6.2020 potekala pod geslom Skupaj enkratni in učenci dvojezičnih ljudskih šol so o tem geslu kot izziv posneli kratke filme.
V sodelovanju z Inštitutom za umetnost v javnem prostoru je Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša pripravilo zaključno prireditev razstave z naslovom Transborders.
V okviru 72-urnega dogajanja v obliki razstave je lani potekalo več dogodkov na različnih krajih na avstrijski in slovenski strani meje. Predsednica društva Člen 7 Susanne Weitlaner v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje, da so začeli konec lanskega avgusta.
“Takrat so umetniki štiri dni ustvarjali ob meji od jugovzhodne Štajerske, Goričkega do Šentilja ob 100. obletnici podpisa sanžemenske pogodbe. Oktobra smo v Pavlovi hiši odprli razstavo. Ob njenem zaključku pa so se umetniki želeli povezati z mladimi z obeh strani meje. Tako so pripravili delavnico o rapu in ustvarjanju grafitov.”
Panoji z grafiti bodo ostali nekaj časa ne vrtu Pavlove hiše v Potrni, če jih ne bo odpihnil veter, pravi Susanne Weitlaner.
Zadovoljna je bila tudi Tina Muler iz Gornje Radgone, ki je na enega od panojev pršila svoj grafit.
“Prvič smo se dobili pred dvema tednoma in pripravili risbe z osnutkom grafitov, nato smo vadili, tretjič pa smo dodelali ideje, ki so se nam porodile.”
Predsednica Društva člen 7 Susanne Weitlaner pa je vesela, ker bodo jeseni v Gradcu dobili prvo celodnevno dvojezično skupino z nemščino in slovenščino v novem otroškem vrtcu za otroke staršev, ki imajo stalno bivališče v štajerski prestolnici. Projekt za otroke med 3. in 6. letom starosti, ki je nastal na pobudo v Gradcu živečih koroških slovenskih mam, sta podprla tudi Društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva v Gradcu in Društvo člen 7, ki je v letošnjem letu že pripravilo nekaj prireditev.
Z negovanjem običajev Slovenci v sosednjih državah skrbijo za materni jezik in njegova narečja. Eden od teh – pustovanje – je zelo priljubljeno tudi v Porabju. Zveza Slovencev na Madžarskem tradicionalno na pustni torek oživi porabske pustne šege in navade. Letos so se »fašenki«, porabske pustne šeme, zbrali v Sakalovcih.
Fašenek in Lenka sta značilna pustna lika, brez katerega ni pustovanja, pripoveduje etnologinja Marija Kozar Mukič.
“Fašenek in Lenka, kar izhaja iz lana, ki mu pri nas pravimo len, morata plesati in visoko dvigovati kolena, da bo lan zrasel visoko in bo repa debela. To je najpomembneje, da ima človek obleko in hrano.”
Fašenek in Lenka med plesom
876 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Avtorica dokumentarnega filma Požig Majda Širca, red za zasluge Slovenskemu domu Zagreb, priprave na Europeado v Celovcu, grafiti v Potrni, Fašenek in Lenka v Sakalovcih
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig.
O Narodnem domu, požganem pred 100 leti, njegovi vlogi, fašističnem nasilju nad Slovenci na Tržaškem in Primorskem ter nastanku filma se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca.
Dejansko pomeni požig Narodnega doma, simbola Slovencev v Trstu, začetek diktature v Evropi, začetek fašizma, pravi avtorica filma.
“In to dejansko še preden je dejansko prišel na oblast leta 1922. To so najbolj čutili Slovani, Slovenci, s popolnim odvzetjem vsega, kar smo imeli in kar ni nas označevalo za Slovence.”
Več o filmu, katerega ponovitev bo na TV Slovenija 2 v sredo, 4.3.2020, ob 23.20, v tokratni oddaji.
Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge.
O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Priznava, da je mlade težko pridobiti, toda to je univerzalen problem, dodaja.
“V teh društvih so v vodstvu starejši ljudje, kar je dobro, da nas kar tako ne odpišejo, saj imamo določene izkušnje. Zdi pa se mi, da nimamo neke prave formule, poti, kako se mladim približati, kako jih vključiti v vse te tokove, v društva.”
Na avstrijskem Koroškem se bodo pod pokroviteljstvom dežele 3.3.2020 uradno začele prireditve ob 100. obletnici koroškega plebiscita. Inštitut Roberta Musila in celovška univerza bosta tako v sredo začela niz predavanj o Koroških mitih. Namen interdisciplinarnih javnih predavanj je, kot so zapisali organizatorji, razumeti mehanizme, ki delujejo v ozadju teh mitov in so pomemben del Koroške.
Poleg različnih kulturnih in znanstvenih prireditev bodo na svoj račun lahko prišli tudi ljubitelji nogometa. V času evropskega nogometnega prvenstva bo namreč na avstrijskem Koroškem pod geslom skupaj do zmage potekala Europeada. Evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti organizira Slovenska športna zveza, ki ji bo tudi v prihodnje predsedoval Marjan Velik. Priprave na ta velik projekt, verjetno največji v zgodovini Slovenske športne zveze, zelo dobro potekajo, pravi, tako po sami športni plati kot pri spremljevalnih dejavnostih.
“Zelo dobro potekajo stvari ob robu, na primer z akcijo s šolarji. Vse dvojezične ljudske šole na našem območju predstavljajo manjšine, ki bodo sodelovale na Europeadi. Po eni strani se ukvarjamo s koroškimi Slovenci, po drugi strani pa z vsemi, ki bodo gostovali pri nas.”
Europeada bo med 20. in 28.6.2020 potekala pod geslom Skupaj enkratni in učenci dvojezičnih ljudskih šol so o tem geslu kot izziv posneli kratke filme.
V sodelovanju z Inštitutom za umetnost v javnem prostoru je Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša pripravilo zaključno prireditev razstave z naslovom Transborders.
V okviru 72-urnega dogajanja v obliki razstave je lani potekalo več dogodkov na različnih krajih na avstrijski in slovenski strani meje. Predsednica društva Člen 7 Susanne Weitlaner v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje, da so začeli konec lanskega avgusta.
“Takrat so umetniki štiri dni ustvarjali ob meji od jugovzhodne Štajerske, Goričkega do Šentilja ob 100. obletnici podpisa sanžemenske pogodbe. Oktobra smo v Pavlovi hiši odprli razstavo. Ob njenem zaključku pa so se umetniki želeli povezati z mladimi z obeh strani meje. Tako so pripravili delavnico o rapu in ustvarjanju grafitov.”
Panoji z grafiti bodo ostali nekaj časa ne vrtu Pavlove hiše v Potrni, če jih ne bo odpihnil veter, pravi Susanne Weitlaner.
Zadovoljna je bila tudi Tina Muler iz Gornje Radgone, ki je na enega od panojev pršila svoj grafit.
“Prvič smo se dobili pred dvema tednoma in pripravili risbe z osnutkom grafitov, nato smo vadili, tretjič pa smo dodelali ideje, ki so se nam porodile.”
Predsednica Društva člen 7 Susanne Weitlaner pa je vesela, ker bodo jeseni v Gradcu dobili prvo celodnevno dvojezično skupino z nemščino in slovenščino v novem otroškem vrtcu za otroke staršev, ki imajo stalno bivališče v štajerski prestolnici. Projekt za otroke med 3. in 6. letom starosti, ki je nastal na pobudo v Gradcu živečih koroških slovenskih mam, sta podprla tudi Društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva v Gradcu in Društvo člen 7, ki je v letošnjem letu že pripravilo nekaj prireditev.
Z negovanjem običajev Slovenci v sosednjih državah skrbijo za materni jezik in njegova narečja. Eden od teh – pustovanje – je zelo priljubljeno tudi v Porabju. Zveza Slovencev na Madžarskem tradicionalno na pustni torek oživi porabske pustne šege in navade. Letos so se »fašenki«, porabske pustne šeme, zbrali v Sakalovcih.
Fašenek in Lenka sta značilna pustna lika, brez katerega ni pustovanja, pripoveduje etnologinja Marija Kozar Mukič.
“Fašenek in Lenka, kar izhaja iz lana, ki mu pri nas pravimo len, morata plesati in visoko dvigovati kolena, da bo lan zrasel visoko in bo repa debela. To je najpomembneje, da ima človek obleko in hrano.”
Fašenek in Lenka med plesom
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
Neveljaven email naslov
