Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Brez spoštovanja drugega ni boljšega sveta

02.03.2020


Avtorica dokumentarnega filma Požig Majda Širca, red za zasluge Slovenskemu domu Zagreb, priprave na Europeado v Celovcu, grafiti v Potrni, Fašenek in Lenka v Sakalovcih

Požig

Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig.

O Narodnem domu, požganem pred 100 leti,  njegovi vlogi, fašističnem nasilju nad Slovenci na Tržaškem in Primorskem ter nastanku filma se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca.

Dejansko pomeni požig Narodnega doma, simbola Slovencev v Trstu, začetek diktature v Evropi, začetek fašizma, pravi avtorica filma.

“In to dejansko še preden je dejansko prišel na oblast leta 1922. To so najbolj čutili Slovani, Slovenci, s popolnim odvzetjem vsega, kar smo imeli in kar ni nas označevalo za Slovence.”

Več o filmu, katerega ponovitev bo na TV Slovenija 2 v sredo, 4.3.2020, ob 23.20, v tokratni oddaji.

Red za zasluge

Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge.

 

O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Priznava, da je mlade težko pridobiti, toda to je univerzalen problem, dodaja.

“V teh društvih so v vodstvu starejši ljudje, kar je dobro, da nas kar tako ne odpišejo, saj imamo določene izkušnje. Zdi pa se mi, da nimamo neke prave formule, poti, kako se mladim približati, kako jih vključiti v vse te tokove, v društva.”

 

Europeada 2020

Na avstrijskem Koroškem se bodo pod pokroviteljstvom dežele 3.3.2020 uradno začele prireditve ob 100. obletnici koroškega plebiscita. Inštitut Roberta Musila in celovška univerza bosta tako v sredo začela niz predavanj o Koroških mitih. Namen interdisciplinarnih javnih predavanj je, kot so zapisali organizatorji, razumeti mehanizme, ki delujejo v ozadju teh mitov in so pomemben del Koroške.

Poleg različnih kulturnih in znanstvenih prireditev bodo na svoj račun lahko prišli tudi ljubitelji nogometa. V času evropskega nogometnega prvenstva bo namreč na avstrijskem Koroškem pod geslom skupaj do zmage potekala Europeada. Evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti organizira Slovenska športna zveza, ki ji bo tudi v prihodnje predsedoval Marjan Velik. Priprave na ta velik projekt, verjetno največji v zgodovini Slovenske športne zveze, zelo dobro potekajo, pravi, tako po sami športni plati kot pri spremljevalnih dejavnostih.

“Zelo dobro potekajo stvari ob robu, na primer z akcijo s šolarji. Vse dvojezične ljudske šole na našem območju predstavljajo manjšine, ki bodo sodelovale na Europeadi. Po eni strani se ukvarjamo s koroškimi Slovenci, po drugi strani pa z vsemi, ki bodo gostovali pri nas.”

Europeada bo med 20. in 28.6.2020 potekala pod geslom Skupaj enkratni in učenci dvojezičnih ljudskih šol so o tem geslu kot izziv posneli kratke filme.

Čezmejni

V sodelovanju z Inštitutom za umetnost v javnem prostoru je Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša pripravilo zaključno prireditev razstave z naslovom Transborders. 

V okviru 72-urnega dogajanja v obliki razstave je lani potekalo več dogodkov na različnih krajih na avstrijski in slovenski strani meje. Predsednica društva Člen 7 Susanne Weitlaner v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje, da so začeli konec lanskega avgusta.

“Takrat so umetniki štiri dni ustvarjali ob meji od jugovzhodne Štajerske, Goričkega do Šentilja ob 100. obletnici podpisa sanžemenske pogodbe. Oktobra smo v Pavlovi hiši odprli razstavo. Ob njenem zaključku pa so se umetniki želeli povezati z mladimi z obeh strani meje. Tako so pripravili delavnico o rapu in ustvarjanju grafitov.”

Panoji z grafiti bodo ostali nekaj časa ne vrtu Pavlove hiše v Potrni, če jih ne bo odpihnil veter, pravi Susanne Weitlaner. 

Zadovoljna je bila tudi Tina Muler iz Gornje Radgone, ki je na enega od panojev pršila svoj grafit.

“Prvič smo se dobili pred dvema tednoma in pripravili risbe z osnutkom grafitov, nato smo vadili, tretjič pa smo dodelali ideje, ki so se nam porodile.”

Predsednica Društva člen 7 Susanne Weitlaner pa je vesela, ker bodo jeseni v Gradcu dobili prvo celodnevno dvojezično skupino z nemščino in slovenščino v novem otroškem vrtcu za otroke staršev, ki imajo stalno bivališče v štajerski prestolnici. Projekt za otroke med 3. in 6. letom starosti, ki je nastal na pobudo v Gradcu živečih koroških slovenskih mam, sta podprla tudi Društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva v Gradcu in Društvo člen 7, ki je v letošnjem letu že pripravilo nekaj prireditev.

Pustno rajanje

Z negovanjem običajev Slovenci v sosednjih državah skrbijo za materni jezik in njegova narečja. Eden od teh – pustovanje – je zelo priljubljeno tudi v Porabju. Zveza Slovencev na Madžarskem tradicionalno na pustni torek oživi porabske pustne šege in navade. Letos so se »fašenki«, porabske pustne šeme, zbrali v Sakalovcih.

Fašenek in Lenka sta značilna pustna lika, brez katerega ni pustovanja, pripoveduje etnologinja Marija Kozar Mukič.

“Fašenek in Lenka, kar izhaja iz lana, ki mu pri nas pravimo len, morata plesati in visoko dvigovati kolena, da bo lan zrasel visoko in bo repa debela. To je najpomembneje, da ima človek obleko in hrano.”

Fašenek in Lenka med plesom


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Brez spoštovanja drugega ni boljšega sveta

02.03.2020


Avtorica dokumentarnega filma Požig Majda Širca, red za zasluge Slovenskemu domu Zagreb, priprave na Europeado v Celovcu, grafiti v Potrni, Fašenek in Lenka v Sakalovcih

Požig

Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig.

O Narodnem domu, požganem pred 100 leti,  njegovi vlogi, fašističnem nasilju nad Slovenci na Tržaškem in Primorskem ter nastanku filma se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca.

Dejansko pomeni požig Narodnega doma, simbola Slovencev v Trstu, začetek diktature v Evropi, začetek fašizma, pravi avtorica filma.

“In to dejansko še preden je dejansko prišel na oblast leta 1922. To so najbolj čutili Slovani, Slovenci, s popolnim odvzetjem vsega, kar smo imeli in kar ni nas označevalo za Slovence.”

Več o filmu, katerega ponovitev bo na TV Slovenija 2 v sredo, 4.3.2020, ob 23.20, v tokratni oddaji.

Red za zasluge

Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge.

 

O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Priznava, da je mlade težko pridobiti, toda to je univerzalen problem, dodaja.

“V teh društvih so v vodstvu starejši ljudje, kar je dobro, da nas kar tako ne odpišejo, saj imamo določene izkušnje. Zdi pa se mi, da nimamo neke prave formule, poti, kako se mladim približati, kako jih vključiti v vse te tokove, v društva.”

 

Europeada 2020

Na avstrijskem Koroškem se bodo pod pokroviteljstvom dežele 3.3.2020 uradno začele prireditve ob 100. obletnici koroškega plebiscita. Inštitut Roberta Musila in celovška univerza bosta tako v sredo začela niz predavanj o Koroških mitih. Namen interdisciplinarnih javnih predavanj je, kot so zapisali organizatorji, razumeti mehanizme, ki delujejo v ozadju teh mitov in so pomemben del Koroške.

Poleg različnih kulturnih in znanstvenih prireditev bodo na svoj račun lahko prišli tudi ljubitelji nogometa. V času evropskega nogometnega prvenstva bo namreč na avstrijskem Koroškem pod geslom skupaj do zmage potekala Europeada. Evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti organizira Slovenska športna zveza, ki ji bo tudi v prihodnje predsedoval Marjan Velik. Priprave na ta velik projekt, verjetno največji v zgodovini Slovenske športne zveze, zelo dobro potekajo, pravi, tako po sami športni plati kot pri spremljevalnih dejavnostih.

“Zelo dobro potekajo stvari ob robu, na primer z akcijo s šolarji. Vse dvojezične ljudske šole na našem območju predstavljajo manjšine, ki bodo sodelovale na Europeadi. Po eni strani se ukvarjamo s koroškimi Slovenci, po drugi strani pa z vsemi, ki bodo gostovali pri nas.”

Europeada bo med 20. in 28.6.2020 potekala pod geslom Skupaj enkratni in učenci dvojezičnih ljudskih šol so o tem geslu kot izziv posneli kratke filme.

Čezmejni

V sodelovanju z Inštitutom za umetnost v javnem prostoru je Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša pripravilo zaključno prireditev razstave z naslovom Transborders. 

V okviru 72-urnega dogajanja v obliki razstave je lani potekalo več dogodkov na različnih krajih na avstrijski in slovenski strani meje. Predsednica društva Člen 7 Susanne Weitlaner v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje, da so začeli konec lanskega avgusta.

“Takrat so umetniki štiri dni ustvarjali ob meji od jugovzhodne Štajerske, Goričkega do Šentilja ob 100. obletnici podpisa sanžemenske pogodbe. Oktobra smo v Pavlovi hiši odprli razstavo. Ob njenem zaključku pa so se umetniki želeli povezati z mladimi z obeh strani meje. Tako so pripravili delavnico o rapu in ustvarjanju grafitov.”

Panoji z grafiti bodo ostali nekaj časa ne vrtu Pavlove hiše v Potrni, če jih ne bo odpihnil veter, pravi Susanne Weitlaner. 

Zadovoljna je bila tudi Tina Muler iz Gornje Radgone, ki je na enega od panojev pršila svoj grafit.

“Prvič smo se dobili pred dvema tednoma in pripravili risbe z osnutkom grafitov, nato smo vadili, tretjič pa smo dodelali ideje, ki so se nam porodile.”

Predsednica Društva člen 7 Susanne Weitlaner pa je vesela, ker bodo jeseni v Gradcu dobili prvo celodnevno dvojezično skupino z nemščino in slovenščino v novem otroškem vrtcu za otroke staršev, ki imajo stalno bivališče v štajerski prestolnici. Projekt za otroke med 3. in 6. letom starosti, ki je nastal na pobudo v Gradcu živečih koroških slovenskih mam, sta podprla tudi Društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva v Gradcu in Društvo člen 7, ki je v letošnjem letu že pripravilo nekaj prireditev.

Pustno rajanje

Z negovanjem običajev Slovenci v sosednjih državah skrbijo za materni jezik in njegova narečja. Eden od teh – pustovanje – je zelo priljubljeno tudi v Porabju. Zveza Slovencev na Madžarskem tradicionalno na pustni torek oživi porabske pustne šege in navade. Letos so se »fašenki«, porabske pustne šeme, zbrali v Sakalovcih.

Fašenek in Lenka sta značilna pustna lika, brez katerega ni pustovanja, pripoveduje etnologinja Marija Kozar Mukič.

“Fašenek in Lenka, kar izhaja iz lana, ki mu pri nas pravimo len, morata plesati in visoko dvigovati kolena, da bo lan zrasel visoko in bo repa debela. To je najpomembneje, da ima človek obleko in hrano.”

Fašenek in Lenka med plesom


13.01.2020

Mladi sodelujejo, če dobijo priložnost

Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite


06.01.2020

Leto pomembnih obletnic

Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.


30.12.2019

Ko si vzameš čas

»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!


16.12.2019

'Ne svinjajte nam okolja in zdravja!'

Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!


09.12.2019

Kaj je prinesel Miklavž

Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.


02.12.2019

Ustvarjalne energije ne manjka

O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!


25.11.2019

O mladih, z mladimi, za mlade

Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!


18.11.2019

Različne perspektive

»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!


11.11.2019

Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda

V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!


04.11.2019

Stati inu obstati v zamejstvu

Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite


28.10.2019

Boj za pravice manjšine in medkulturni dialog

Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!


21.10.2019

Dogaja se!

Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.


14.10.2019

Bil je skrajni čas

Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!


07.10.2019

Moje srce je slovensko in to vedo vsi!

Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.


30.09.2019

Volitve v Avstriji in veselje koroških Slovencev

Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!


23.09.2019

Podobe ljudi in pokrajin

Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!


16.09.2019

Jezik moraš imeti rad

Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.


09.09.2019

Šola je spet tu!

Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


26.08.2019

Sotočja 02.09.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


26.08.2019

Sotočja 26.8.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


Stran 11 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov