Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dan jeze v Šentjakobu v Rožu, veselo je bilo na poletnem kampu na Bleščeči planini, predsednik UO Fundacije Narodni dom Trst Rado Race o korakih pred dejanskim prevzemom lastništva, Karel Holec o spremembah v Porabju
Dies irae – Dan jeze – je režiserka Nika Sommeregger naslovila svojo dvojezično nemško - slovensko predstavo v okviru obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Prepričana je, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije.
Krstna izvedba predstave je bila 31.7. v strugi Podroške Bistrice v Šentjakobu v Rožu, kjer naj bi do prihodnjega leta vseh 22 krajev dobilo dvojezične krajevne table. Razlogov za jezo tudi danes ne manjka, pravi režiserka:
"10. oktober je bil zame vedno dan jeze. Vedno znova je prišel. Vedno znova sem slišala, da so tisti, ki so praznovali 10. oktober, ki so se uprli temu slovanskemu napadu, so pravi, tisti, ki ga ne praznujejo, ne sodijo k nam. Že ko sem bila majhna, sem se spraševala, kaj je narobe, zakaj nisem tu doma, čeprav tu živim. Ta dan za nas ni bil praznik in povod, da greš na kresovanje, ali se ga napiješ. ... In zato sem še danes jezna. Še vedno nismo prišli do stališča, da je Koroška dvojezična, da tu živijo ljudje, ki nekateri govorijo dva jezika... Še danes se moram zagovarjati, zakaj govorim slovensko v javnosti. Vedno znova sem v neki defenzivi in zato se moram braniti."
Režiserka se brani in upira tudi s predstavo Dan jeze, v kateri sta moči združila teater Iskra in KuKuKK. Nastopajo igralki Valentina Inzko in Sabine Krištof Kranzelbinder ter igralec Miha Krištof, mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel, glasbo je napisal Mathias Krispin Bucher. Kot pravi Valentina Inzko, so jo najbolj pretresla pisma taboriščnic iz Ravensbrücka:
"To je nekaj, kar si vedno znova poslušal, toda o tem nisi nikoli poglobljeno razmišljal ali podrobneje bral. Če veš, da gre res za koroške Slovenke, ki so to napisale, je resnično hudo."
Predstava Dies Irae - Dan jeze - bo po Šentjakobu v Rožu in Velikovcu gostovala še v Kamnu v Podjuni (13.8.), Selah (15.8.), Šmihelu pri Pliberku (22.8.) in v Celovcu 3. in 4.10.2020
Na Bleščeči planini nad Rožem je konec tedna potekal poletni kamp za družine, ki se ga je skupaj s starši udeležilo 14 otrok. Barbara Rovšek, pobudnica kampa, ki ga organizira Slovenska prosvetna zveza (SPZ), je zadovoljna z odzivom:
"Kljub drugačnim pričakovanjem je bil odziv zelo dober in mislim, da bomo stran od vsega, v naravi preživeli super konec tedna."
Vnovič so se jim pridružili taborniki iz Slovenije in pripravili poseben program za otroke, ki so se tako še intenzivneje srečali s slovenskim jezikom. To pa je tudi eden od glavnih namenov tovrstnega druženja.
"Namen našega kampiranja je povezovanje s slovenščino v prijetnem, sproščenem okolju, kjer se otroci igrajo in tako prek igre utrjujejo svoje znanje slovenščine ali pa se z njo prvič intenzivneje srečajo."
Tudi za teden jezika in športa, ki tradicionalno poteka v Šentjanžu, je veliko zanimanja. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom so morali, pravi poslovodja SPZ Mitja Rovšek, omejiti udeležbo. Sprejeli so 40 otrok, ki bodo v K in K centru dopoldne utrjevali slovenščino, popoldne pa imeli različne športne dejavnosti.
KKZ pa je skupaj z Madinskim centrom Reberca tudi letos pripravila teden mladih umetnikov, ki so tokrat delali predvsem na prostem in se tako še bolje spoznali z naravo. Reportažo o dogajanju na Reberci, ki so jo pripravili na slovenskem programu ORF, najdete tu.
Številna slovenska društva iz Trsta želijo imeti svoje prostore v Narodnem domu v Trstu. Toda pot, da dom dejansko dobi slovenska narodna skupnost, bo še dolga. Obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta ustanovili Fundacijo Narodni dom in vanjo prispevali vsaka po 50.00 evrov. V upravnem odboru so po trije predstavniki SKGZ in SSO, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk in tržaški prefekt Valerio Valenti.
Predsednik upravnega odbora Rado Race v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da bo prvi korak pridobitev pravnega statusa fundacije, nato sledu sprememba 19. člena zaščitnega zakona, s katero naj bi univerza brezplačno prenesla lastnino na Narodni dom, nato pa sledi še vrst drugih veržnih prenosov lastništva.
"Najtrši oreh bodo odnosi z lokalno politiko. Če so odnosi in pogledi na Narodni dom na ravni držav enaki, ne smemo pozabiti, da je delala dobro diplomacija, da sta usklajeno delala oba predsednika držav, da je v konči fazi Italija to podpirala. Več težav vidim v lokalni potlitiki, ki se ne zna rešiti konzervativnega pogleda na različne narodnosti, ki živijo v Trstu. V tem vidim politično kulturni problem."
Po mnenju Raceta bi moral biti Narodni dom v Trstu stičišče raznih narodov, ki prebivajo v Trstu in so bili v zadnjih desetletjih skriti. Kakšne pa so želje slovenskih društev iz Trsta? Krovni organizaciji sta že spomladi pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu naročili raziskavo. Pokazalo se je, da želje že zdaj presegajo kapacitete.
Spremembe se dogajajo tudi pri porabskih Slovencih. Njihovo romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava v Julijskih Alpah pa je postalo že stalnica, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec. Na samem vzponu na vrh so imeli res slabo vreme in nekateri so tretjič ostali pod njim.
"To moraš delati z veseljem, to je romanje in hočemo pokazati, da smo res zavedni Slovenci, zamejski Slovenci. Sedmič smo organizirali to pot s ciljem, da pridemo na vrh in nekaj nas je, kljub slabemu vremenu vztrajalo vse do vrha."
Vztrajnost je pomembna tudi pri pripravi projektov. Gospodarski razvojni program slovenskega Porabja je dobil zeleno luč za zagon. V Števanovicih pa se nadaljuje projekt restavracije starih nagrobnikov, ki bodo naši mesto na posebni spominski steni. Spremembe pa so tudi pri vodenju Radia Monošter. Občni zbor je sklenil, da dolgoletnega direktorja Franceka Mukiča zamenja Atila Bartakovič.
"Radio uspešno deluje že 20 let, mi pa bi radi zdaj vključili mlajše poslušalce in posodobili program. Mladom moramo dati priložnost. "
Daljši pogovor s Karlom Holcem lahko slišite v tokratni oddaji!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Dan jeze v Šentjakobu v Rožu, veselo je bilo na poletnem kampu na Bleščeči planini, predsednik UO Fundacije Narodni dom Trst Rado Race o korakih pred dejanskim prevzemom lastništva, Karel Holec o spremembah v Porabju
Dies irae – Dan jeze – je režiserka Nika Sommeregger naslovila svojo dvojezično nemško - slovensko predstavo v okviru obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Prepričana je, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije.
Krstna izvedba predstave je bila 31.7. v strugi Podroške Bistrice v Šentjakobu v Rožu, kjer naj bi do prihodnjega leta vseh 22 krajev dobilo dvojezične krajevne table. Razlogov za jezo tudi danes ne manjka, pravi režiserka:
"10. oktober je bil zame vedno dan jeze. Vedno znova je prišel. Vedno znova sem slišala, da so tisti, ki so praznovali 10. oktober, ki so se uprli temu slovanskemu napadu, so pravi, tisti, ki ga ne praznujejo, ne sodijo k nam. Že ko sem bila majhna, sem se spraševala, kaj je narobe, zakaj nisem tu doma, čeprav tu živim. Ta dan za nas ni bil praznik in povod, da greš na kresovanje, ali se ga napiješ. ... In zato sem še danes jezna. Še vedno nismo prišli do stališča, da je Koroška dvojezična, da tu živijo ljudje, ki nekateri govorijo dva jezika... Še danes se moram zagovarjati, zakaj govorim slovensko v javnosti. Vedno znova sem v neki defenzivi in zato se moram braniti."
Režiserka se brani in upira tudi s predstavo Dan jeze, v kateri sta moči združila teater Iskra in KuKuKK. Nastopajo igralki Valentina Inzko in Sabine Krištof Kranzelbinder ter igralec Miha Krištof, mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel, glasbo je napisal Mathias Krispin Bucher. Kot pravi Valentina Inzko, so jo najbolj pretresla pisma taboriščnic iz Ravensbrücka:
"To je nekaj, kar si vedno znova poslušal, toda o tem nisi nikoli poglobljeno razmišljal ali podrobneje bral. Če veš, da gre res za koroške Slovenke, ki so to napisale, je resnično hudo."
Predstava Dies Irae - Dan jeze - bo po Šentjakobu v Rožu in Velikovcu gostovala še v Kamnu v Podjuni (13.8.), Selah (15.8.), Šmihelu pri Pliberku (22.8.) in v Celovcu 3. in 4.10.2020
Na Bleščeči planini nad Rožem je konec tedna potekal poletni kamp za družine, ki se ga je skupaj s starši udeležilo 14 otrok. Barbara Rovšek, pobudnica kampa, ki ga organizira Slovenska prosvetna zveza (SPZ), je zadovoljna z odzivom:
"Kljub drugačnim pričakovanjem je bil odziv zelo dober in mislim, da bomo stran od vsega, v naravi preživeli super konec tedna."
Vnovič so se jim pridružili taborniki iz Slovenije in pripravili poseben program za otroke, ki so se tako še intenzivneje srečali s slovenskim jezikom. To pa je tudi eden od glavnih namenov tovrstnega druženja.
"Namen našega kampiranja je povezovanje s slovenščino v prijetnem, sproščenem okolju, kjer se otroci igrajo in tako prek igre utrjujejo svoje znanje slovenščine ali pa se z njo prvič intenzivneje srečajo."
Tudi za teden jezika in športa, ki tradicionalno poteka v Šentjanžu, je veliko zanimanja. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom so morali, pravi poslovodja SPZ Mitja Rovšek, omejiti udeležbo. Sprejeli so 40 otrok, ki bodo v K in K centru dopoldne utrjevali slovenščino, popoldne pa imeli različne športne dejavnosti.
KKZ pa je skupaj z Madinskim centrom Reberca tudi letos pripravila teden mladih umetnikov, ki so tokrat delali predvsem na prostem in se tako še bolje spoznali z naravo. Reportažo o dogajanju na Reberci, ki so jo pripravili na slovenskem programu ORF, najdete tu.
Številna slovenska društva iz Trsta želijo imeti svoje prostore v Narodnem domu v Trstu. Toda pot, da dom dejansko dobi slovenska narodna skupnost, bo še dolga. Obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta ustanovili Fundacijo Narodni dom in vanjo prispevali vsaka po 50.00 evrov. V upravnem odboru so po trije predstavniki SKGZ in SSO, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk in tržaški prefekt Valerio Valenti.
Predsednik upravnega odbora Rado Race v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da bo prvi korak pridobitev pravnega statusa fundacije, nato sledu sprememba 19. člena zaščitnega zakona, s katero naj bi univerza brezplačno prenesla lastnino na Narodni dom, nato pa sledi še vrst drugih veržnih prenosov lastništva.
"Najtrši oreh bodo odnosi z lokalno politiko. Če so odnosi in pogledi na Narodni dom na ravni držav enaki, ne smemo pozabiti, da je delala dobro diplomacija, da sta usklajeno delala oba predsednika držav, da je v konči fazi Italija to podpirala. Več težav vidim v lokalni potlitiki, ki se ne zna rešiti konzervativnega pogleda na različne narodnosti, ki živijo v Trstu. V tem vidim politično kulturni problem."
Po mnenju Raceta bi moral biti Narodni dom v Trstu stičišče raznih narodov, ki prebivajo v Trstu in so bili v zadnjih desetletjih skriti. Kakšne pa so želje slovenskih društev iz Trsta? Krovni organizaciji sta že spomladi pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu naročili raziskavo. Pokazalo se je, da želje že zdaj presegajo kapacitete.
Spremembe se dogajajo tudi pri porabskih Slovencih. Njihovo romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava v Julijskih Alpah pa je postalo že stalnica, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec. Na samem vzponu na vrh so imeli res slabo vreme in nekateri so tretjič ostali pod njim.
"To moraš delati z veseljem, to je romanje in hočemo pokazati, da smo res zavedni Slovenci, zamejski Slovenci. Sedmič smo organizirali to pot s ciljem, da pridemo na vrh in nekaj nas je, kljub slabemu vremenu vztrajalo vse do vrha."
Vztrajnost je pomembna tudi pri pripravi projektov. Gospodarski razvojni program slovenskega Porabja je dobil zeleno luč za zagon. V Števanovicih pa se nadaljuje projekt restavracije starih nagrobnikov, ki bodo naši mesto na posebni spominski steni. Spremembe pa so tudi pri vodenju Radia Monošter. Občni zbor je sklenil, da dolgoletnega direktorja Franceka Mukiča zamenja Atila Bartakovič.
"Radio uspešno deluje že 20 let, mi pa bi radi zdaj vključili mlajše poslušalce in posodobili program. Mladom moramo dati priložnost. "
Daljši pogovor s Karlom Holcem lahko slišite v tokratni oddaji!
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Neveljaven email naslov
