Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dan jeze v Šentjakobu v Rožu, veselo je bilo na poletnem kampu na Bleščeči planini, predsednik UO Fundacije Narodni dom Trst Rado Race o korakih pred dejanskim prevzemom lastništva, Karel Holec o spremembah v Porabju
Dies irae – Dan jeze – je režiserka Nika Sommeregger naslovila svojo dvojezično nemško - slovensko predstavo v okviru obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Prepričana je, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije.
Krstna izvedba predstave je bila 31.7. v strugi Podroške Bistrice v Šentjakobu v Rožu, kjer naj bi do prihodnjega leta vseh 22 krajev dobilo dvojezične krajevne table. Razlogov za jezo tudi danes ne manjka, pravi režiserka:
"10. oktober je bil zame vedno dan jeze. Vedno znova je prišel. Vedno znova sem slišala, da so tisti, ki so praznovali 10. oktober, ki so se uprli temu slovanskemu napadu, so pravi, tisti, ki ga ne praznujejo, ne sodijo k nam. Že ko sem bila majhna, sem se spraševala, kaj je narobe, zakaj nisem tu doma, čeprav tu živim. Ta dan za nas ni bil praznik in povod, da greš na kresovanje, ali se ga napiješ. ... In zato sem še danes jezna. Še vedno nismo prišli do stališča, da je Koroška dvojezična, da tu živijo ljudje, ki nekateri govorijo dva jezika... Še danes se moram zagovarjati, zakaj govorim slovensko v javnosti. Vedno znova sem v neki defenzivi in zato se moram braniti."
Režiserka se brani in upira tudi s predstavo Dan jeze, v kateri sta moči združila teater Iskra in KuKuKK. Nastopajo igralki Valentina Inzko in Sabine Krištof Kranzelbinder ter igralec Miha Krištof, mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel, glasbo je napisal Mathias Krispin Bucher. Kot pravi Valentina Inzko, so jo najbolj pretresla pisma taboriščnic iz Ravensbrücka:
"To je nekaj, kar si vedno znova poslušal, toda o tem nisi nikoli poglobljeno razmišljal ali podrobneje bral. Če veš, da gre res za koroške Slovenke, ki so to napisale, je resnično hudo."
Predstava Dies Irae - Dan jeze - bo po Šentjakobu v Rožu in Velikovcu gostovala še v Kamnu v Podjuni (13.8.), Selah (15.8.), Šmihelu pri Pliberku (22.8.) in v Celovcu 3. in 4.10.2020
Na Bleščeči planini nad Rožem je konec tedna potekal poletni kamp za družine, ki se ga je skupaj s starši udeležilo 14 otrok. Barbara Rovšek, pobudnica kampa, ki ga organizira Slovenska prosvetna zveza (SPZ), je zadovoljna z odzivom:
"Kljub drugačnim pričakovanjem je bil odziv zelo dober in mislim, da bomo stran od vsega, v naravi preživeli super konec tedna."
Vnovič so se jim pridružili taborniki iz Slovenije in pripravili poseben program za otroke, ki so se tako še intenzivneje srečali s slovenskim jezikom. To pa je tudi eden od glavnih namenov tovrstnega druženja.
"Namen našega kampiranja je povezovanje s slovenščino v prijetnem, sproščenem okolju, kjer se otroci igrajo in tako prek igre utrjujejo svoje znanje slovenščine ali pa se z njo prvič intenzivneje srečajo."
Tudi za teden jezika in športa, ki tradicionalno poteka v Šentjanžu, je veliko zanimanja. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom so morali, pravi poslovodja SPZ Mitja Rovšek, omejiti udeležbo. Sprejeli so 40 otrok, ki bodo v K in K centru dopoldne utrjevali slovenščino, popoldne pa imeli različne športne dejavnosti.
KKZ pa je skupaj z Madinskim centrom Reberca tudi letos pripravila teden mladih umetnikov, ki so tokrat delali predvsem na prostem in se tako še bolje spoznali z naravo. Reportažo o dogajanju na Reberci, ki so jo pripravili na slovenskem programu ORF, najdete tu.
Številna slovenska društva iz Trsta želijo imeti svoje prostore v Narodnem domu v Trstu. Toda pot, da dom dejansko dobi slovenska narodna skupnost, bo še dolga. Obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta ustanovili Fundacijo Narodni dom in vanjo prispevali vsaka po 50.00 evrov. V upravnem odboru so po trije predstavniki SKGZ in SSO, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk in tržaški prefekt Valerio Valenti.
Predsednik upravnega odbora Rado Race v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da bo prvi korak pridobitev pravnega statusa fundacije, nato sledu sprememba 19. člena zaščitnega zakona, s katero naj bi univerza brezplačno prenesla lastnino na Narodni dom, nato pa sledi še vrst drugih veržnih prenosov lastništva.
"Najtrši oreh bodo odnosi z lokalno politiko. Če so odnosi in pogledi na Narodni dom na ravni držav enaki, ne smemo pozabiti, da je delala dobro diplomacija, da sta usklajeno delala oba predsednika držav, da je v konči fazi Italija to podpirala. Več težav vidim v lokalni potlitiki, ki se ne zna rešiti konzervativnega pogleda na različne narodnosti, ki živijo v Trstu. V tem vidim politično kulturni problem."
Po mnenju Raceta bi moral biti Narodni dom v Trstu stičišče raznih narodov, ki prebivajo v Trstu in so bili v zadnjih desetletjih skriti. Kakšne pa so želje slovenskih društev iz Trsta? Krovni organizaciji sta že spomladi pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu naročili raziskavo. Pokazalo se je, da želje že zdaj presegajo kapacitete.
Spremembe se dogajajo tudi pri porabskih Slovencih. Njihovo romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava v Julijskih Alpah pa je postalo že stalnica, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec. Na samem vzponu na vrh so imeli res slabo vreme in nekateri so tretjič ostali pod njim.
"To moraš delati z veseljem, to je romanje in hočemo pokazati, da smo res zavedni Slovenci, zamejski Slovenci. Sedmič smo organizirali to pot s ciljem, da pridemo na vrh in nekaj nas je, kljub slabemu vremenu vztrajalo vse do vrha."
Vztrajnost je pomembna tudi pri pripravi projektov. Gospodarski razvojni program slovenskega Porabja je dobil zeleno luč za zagon. V Števanovicih pa se nadaljuje projekt restavracije starih nagrobnikov, ki bodo naši mesto na posebni spominski steni. Spremembe pa so tudi pri vodenju Radia Monošter. Občni zbor je sklenil, da dolgoletnega direktorja Franceka Mukiča zamenja Atila Bartakovič.
"Radio uspešno deluje že 20 let, mi pa bi radi zdaj vključili mlajše poslušalce in posodobili program. Mladom moramo dati priložnost. "
Daljši pogovor s Karlom Holcem lahko slišite v tokratni oddaji!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Dan jeze v Šentjakobu v Rožu, veselo je bilo na poletnem kampu na Bleščeči planini, predsednik UO Fundacije Narodni dom Trst Rado Race o korakih pred dejanskim prevzemom lastništva, Karel Holec o spremembah v Porabju
Dies irae – Dan jeze – je režiserka Nika Sommeregger naslovila svojo dvojezično nemško - slovensko predstavo v okviru obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Prepričana je, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije.
Krstna izvedba predstave je bila 31.7. v strugi Podroške Bistrice v Šentjakobu v Rožu, kjer naj bi do prihodnjega leta vseh 22 krajev dobilo dvojezične krajevne table. Razlogov za jezo tudi danes ne manjka, pravi režiserka:
"10. oktober je bil zame vedno dan jeze. Vedno znova je prišel. Vedno znova sem slišala, da so tisti, ki so praznovali 10. oktober, ki so se uprli temu slovanskemu napadu, so pravi, tisti, ki ga ne praznujejo, ne sodijo k nam. Že ko sem bila majhna, sem se spraševala, kaj je narobe, zakaj nisem tu doma, čeprav tu živim. Ta dan za nas ni bil praznik in povod, da greš na kresovanje, ali se ga napiješ. ... In zato sem še danes jezna. Še vedno nismo prišli do stališča, da je Koroška dvojezična, da tu živijo ljudje, ki nekateri govorijo dva jezika... Še danes se moram zagovarjati, zakaj govorim slovensko v javnosti. Vedno znova sem v neki defenzivi in zato se moram braniti."
Režiserka se brani in upira tudi s predstavo Dan jeze, v kateri sta moči združila teater Iskra in KuKuKK. Nastopajo igralki Valentina Inzko in Sabine Krištof Kranzelbinder ter igralec Miha Krištof, mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel, glasbo je napisal Mathias Krispin Bucher. Kot pravi Valentina Inzko, so jo najbolj pretresla pisma taboriščnic iz Ravensbrücka:
"To je nekaj, kar si vedno znova poslušal, toda o tem nisi nikoli poglobljeno razmišljal ali podrobneje bral. Če veš, da gre res za koroške Slovenke, ki so to napisale, je resnično hudo."
Predstava Dies Irae - Dan jeze - bo po Šentjakobu v Rožu in Velikovcu gostovala še v Kamnu v Podjuni (13.8.), Selah (15.8.), Šmihelu pri Pliberku (22.8.) in v Celovcu 3. in 4.10.2020
Na Bleščeči planini nad Rožem je konec tedna potekal poletni kamp za družine, ki se ga je skupaj s starši udeležilo 14 otrok. Barbara Rovšek, pobudnica kampa, ki ga organizira Slovenska prosvetna zveza (SPZ), je zadovoljna z odzivom:
"Kljub drugačnim pričakovanjem je bil odziv zelo dober in mislim, da bomo stran od vsega, v naravi preživeli super konec tedna."
Vnovič so se jim pridružili taborniki iz Slovenije in pripravili poseben program za otroke, ki so se tako še intenzivneje srečali s slovenskim jezikom. To pa je tudi eden od glavnih namenov tovrstnega druženja.
"Namen našega kampiranja je povezovanje s slovenščino v prijetnem, sproščenem okolju, kjer se otroci igrajo in tako prek igre utrjujejo svoje znanje slovenščine ali pa se z njo prvič intenzivneje srečajo."
Tudi za teden jezika in športa, ki tradicionalno poteka v Šentjanžu, je veliko zanimanja. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom so morali, pravi poslovodja SPZ Mitja Rovšek, omejiti udeležbo. Sprejeli so 40 otrok, ki bodo v K in K centru dopoldne utrjevali slovenščino, popoldne pa imeli različne športne dejavnosti.
KKZ pa je skupaj z Madinskim centrom Reberca tudi letos pripravila teden mladih umetnikov, ki so tokrat delali predvsem na prostem in se tako še bolje spoznali z naravo. Reportažo o dogajanju na Reberci, ki so jo pripravili na slovenskem programu ORF, najdete tu.
Številna slovenska društva iz Trsta želijo imeti svoje prostore v Narodnem domu v Trstu. Toda pot, da dom dejansko dobi slovenska narodna skupnost, bo še dolga. Obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta ustanovili Fundacijo Narodni dom in vanjo prispevali vsaka po 50.00 evrov. V upravnem odboru so po trije predstavniki SKGZ in SSO, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk in tržaški prefekt Valerio Valenti.
Predsednik upravnega odbora Rado Race v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da bo prvi korak pridobitev pravnega statusa fundacije, nato sledu sprememba 19. člena zaščitnega zakona, s katero naj bi univerza brezplačno prenesla lastnino na Narodni dom, nato pa sledi še vrst drugih veržnih prenosov lastništva.
"Najtrši oreh bodo odnosi z lokalno politiko. Če so odnosi in pogledi na Narodni dom na ravni držav enaki, ne smemo pozabiti, da je delala dobro diplomacija, da sta usklajeno delala oba predsednika držav, da je v konči fazi Italija to podpirala. Več težav vidim v lokalni potlitiki, ki se ne zna rešiti konzervativnega pogleda na različne narodnosti, ki živijo v Trstu. V tem vidim politično kulturni problem."
Po mnenju Raceta bi moral biti Narodni dom v Trstu stičišče raznih narodov, ki prebivajo v Trstu in so bili v zadnjih desetletjih skriti. Kakšne pa so želje slovenskih društev iz Trsta? Krovni organizaciji sta že spomladi pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu naročili raziskavo. Pokazalo se je, da želje že zdaj presegajo kapacitete.
Spremembe se dogajajo tudi pri porabskih Slovencih. Njihovo romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava v Julijskih Alpah pa je postalo že stalnica, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec. Na samem vzponu na vrh so imeli res slabo vreme in nekateri so tretjič ostali pod njim.
"To moraš delati z veseljem, to je romanje in hočemo pokazati, da smo res zavedni Slovenci, zamejski Slovenci. Sedmič smo organizirali to pot s ciljem, da pridemo na vrh in nekaj nas je, kljub slabemu vremenu vztrajalo vse do vrha."
Vztrajnost je pomembna tudi pri pripravi projektov. Gospodarski razvojni program slovenskega Porabja je dobil zeleno luč za zagon. V Števanovicih pa se nadaljuje projekt restavracije starih nagrobnikov, ki bodo naši mesto na posebni spominski steni. Spremembe pa so tudi pri vodenju Radia Monošter. Občni zbor je sklenil, da dolgoletnega direktorja Franceka Mukiča zamenja Atila Bartakovič.
"Radio uspešno deluje že 20 let, mi pa bi radi zdaj vključili mlajše poslušalce in posodobili program. Mladom moramo dati priložnost. "
Daljši pogovor s Karlom Holcem lahko slišite v tokratni oddaji!
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!
Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!
O čezmejnem sodelovanju in projektih Geoparka Karavanke, ki povezuje 14 koroških občin z obeh strani meje, pripoveduje Milan Piko, vodja Kulturnega doma Pliberk, prerpičan, da brez kulture ni kakovostnega turizma. V beneški Sloveniji in Reziji so vnovič odprli muzeje in informacijske točke, ki promovirajo slovenski jezik in kulturo. O delu v spremenjenih razmerah se pogovarjamo z Marino Černetič iz špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki turiste vabi z dvema aplikacijama. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni našla kandidata, ki bi se na parlamentarnih volitvah na listi narodnih manjšin potegoval za mesto v saboru. Na listi SDP pa kandidira Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v varaždinski županiji, gostja tokratne oddaje. Pridružimo pa se tudi osmošolcem na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki so se po treh mesecih pouka na daljavo srečali na valeti. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
