Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj pa njihova rehabilitacija? Dr. Danijel Grafenauer o manjšinah pred 100 leti, srečanje zborov v Pavlovi hiši in pouk slovenščine v sosednjih državah v spremenjenih razmerah
Bazoviški junaki Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim v teh dneh poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Na osrednji slovesnosti v Bazovici je kljub pandemiji koronavirusa ob epidemoloških ukrepih spomin na prve antifašiste v Evropi počastilo več sto ljudi ter vidni politični predstavniki iz obeh strani meje.
Tragična usoda prvih antifašistov v Evropi nas danes povezuje, je v pozdravnem nagovoru poudarila Marija Bidovec, nečakinja Ferda Bidovca.
"Če smo danes zbrani na tem mestu, nas nekaj vačnega očitno združuje. Pri tem bi rada poudarila, da imate tisti, ki niste sorodniki, večje zasluge. Mi, ki smo prek očetov in mater imeli lik Ferda in drugih, mi nismo mogli pozabiti."
Potem ko sta se njihovem spominu 13. julija poklonila predsednika Italije in Slovenije in jih tako vsaj simbolno tudi politično rehabilitirala, se zdi, da je dozorel čas tudi za pravno rehabilitacijo četverice, ki uradno še vedno velja za teroriste. V to je prepričan tudi slavnostni govornik odvetnik Peter Močnik.
"Edina pravno možna pot je izničenje sodbe na predlog vojaških oblasti. Za to je pristojno vojaško sodišče in kasacijsko sodišče mora sodbo izničiti. Tako kot je bilo pri 2. tržaškem procesu bi morali narediti še za prvega."
Štirje bazoviški junaki so bili člani tajne organizacije Borba, ki je delovala zgolj 3 leta. Zgodovinsko ozadje njenega nastanka in življenjske zgodbe mladih upornikov pa lahko odslej spoznamo v knjigi, ki jo je ob 90-letnici izdalo Založništvo tržaškega tiska. Številne dokumente, pričevanja in spomine je v slikovit priročnik spisal zgodovinar in predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor.
Niz dogodkov v okviru obeleževanja 90-letnice usmrtitve četverice antifašistov se je začel 1. septembra, na dan ko se je pred 9 desetletji začel 1. bazoviški proces. V petek 4. septembra so se s krajšo slovesnostjo junakom poklonili v pred sedežem Univerze v Ljubljani, kjer je spominska plošča od leta 1931, ter v Kranju, kjer so prvim žrtvam fašizma spomenik postavili že leta 1930. Zbrane je tam nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor. Vse govore na prireditvah si lahko preberete na spletni strani Primorskega dnevnika.
Obeleževanje bo sklenila predstava Slovenskega stalnega gledališča z naslovom Bidovec - Tomažič. Zgodba o tovarištvu na presečišču obletnic prvega in drugega tržaškega procesa, ki je delo mlade igralke in režiserke Patricije Jurinčič Finžgar, bo krstno izvedena 13. septembra v Bazovici.
Vse bliže je tudi 10 oktober, ko bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem v času odločanja in kakšne so bile posledice, povezanes s statusom manjšin. Po prvi svetovni vojni je namreč okoli 400.000 Slovencev ostalo zunaj meja novonastale južnoslovanske države, ki pa je na svojem severnem in vzhodnem delu dobila tudi nemško in madžarsko manjšino.
"Koroški Slovenci so bili pred 1. svetovno vojno narodna skupnost, ki bi lahko ob drugačnem političnem razpletu odigrala vidnejšo vlogo v deželi, kot se je to zgodilo pozneje s postavljanjem meja, plebiscitom in poplebiscitnem dogajanju z, lahko bi rekli, načrtno germanizacijo."
Kako pa je bilo s statusom nemške in madžarske manjšine v Kraljevini SHS? Več o tem v tokratni oddaji.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem so v Pavlovi hiši v Potrni 5.9. 2020 vendarle pripravili srečanje zborov, ki so ga sicer načrtovali že za junij, pa jim je izvedbo preprečila pandemija. Domačemu Pavlovem zboru so se pridružili mešani pevski zbor upokojencev iz Beltincev in ljudski ansambel glasbene šole Bad Radkersburg - Radkersburger Festtagsmusi.
S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. Dodatne težave in nekaj negotovosti jim je povzročilo zaprtje meje s Slovenijo in otežen neposereden dostop. Po pozivih so konec tedna odprli tudi mejni prehod Verica - Čepinci, prek katerga bodo lahko rojaki vstopali v Slovenijo vsak dan med 6.00 in 18.00 uro.
O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti se pogovarjamo s sekretarjem z ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, postavila na glavo njihov tradicionalni program dela, ki je predvsem podpora zamejskemu šolstvu. Kljub temu so razmeram prilagojeno, s predavanjem prek slovenskega programa Raia, izpeljali 55. seminar za učitelje na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Hkrati pa je pandemija pri učiteljih, ki so se srečali tudi s poukom na daljavo, spodbudila kreativnost in inovativnost, zato v prihodnost gleda optimistično.
"Vsi smo se marsikaj naučili,osvojili nova znanja in se prilagodili novim načinom in metodam, hkrati pa smo se vsi zavedli, kako pomembna je šola in sam šolski prostor. Tega se često tudi starši in družba v celoti ne zaveda, kako je šola pomembna kot institucija. Ne gre namreč samo za podajanje znanja, gre za socializacijo, za odraščanje. Pogosto se nam zdijo zadeve samoumevne, dokler tega ne izgubimo ali ne pride do krize."
Prisluhnite!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj pa njihova rehabilitacija? Dr. Danijel Grafenauer o manjšinah pred 100 leti, srečanje zborov v Pavlovi hiši in pouk slovenščine v sosednjih državah v spremenjenih razmerah
Bazoviški junaki Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim v teh dneh poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Na osrednji slovesnosti v Bazovici je kljub pandemiji koronavirusa ob epidemoloških ukrepih spomin na prve antifašiste v Evropi počastilo več sto ljudi ter vidni politični predstavniki iz obeh strani meje.
Tragična usoda prvih antifašistov v Evropi nas danes povezuje, je v pozdravnem nagovoru poudarila Marija Bidovec, nečakinja Ferda Bidovca.
"Če smo danes zbrani na tem mestu, nas nekaj vačnega očitno združuje. Pri tem bi rada poudarila, da imate tisti, ki niste sorodniki, večje zasluge. Mi, ki smo prek očetov in mater imeli lik Ferda in drugih, mi nismo mogli pozabiti."
Potem ko sta se njihovem spominu 13. julija poklonila predsednika Italije in Slovenije in jih tako vsaj simbolno tudi politično rehabilitirala, se zdi, da je dozorel čas tudi za pravno rehabilitacijo četverice, ki uradno še vedno velja za teroriste. V to je prepričan tudi slavnostni govornik odvetnik Peter Močnik.
"Edina pravno možna pot je izničenje sodbe na predlog vojaških oblasti. Za to je pristojno vojaško sodišče in kasacijsko sodišče mora sodbo izničiti. Tako kot je bilo pri 2. tržaškem procesu bi morali narediti še za prvega."
Štirje bazoviški junaki so bili člani tajne organizacije Borba, ki je delovala zgolj 3 leta. Zgodovinsko ozadje njenega nastanka in življenjske zgodbe mladih upornikov pa lahko odslej spoznamo v knjigi, ki jo je ob 90-letnici izdalo Založništvo tržaškega tiska. Številne dokumente, pričevanja in spomine je v slikovit priročnik spisal zgodovinar in predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor.
Niz dogodkov v okviru obeleževanja 90-letnice usmrtitve četverice antifašistov se je začel 1. septembra, na dan ko se je pred 9 desetletji začel 1. bazoviški proces. V petek 4. septembra so se s krajšo slovesnostjo junakom poklonili v pred sedežem Univerze v Ljubljani, kjer je spominska plošča od leta 1931, ter v Kranju, kjer so prvim žrtvam fašizma spomenik postavili že leta 1930. Zbrane je tam nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor. Vse govore na prireditvah si lahko preberete na spletni strani Primorskega dnevnika.
Obeleževanje bo sklenila predstava Slovenskega stalnega gledališča z naslovom Bidovec - Tomažič. Zgodba o tovarištvu na presečišču obletnic prvega in drugega tržaškega procesa, ki je delo mlade igralke in režiserke Patricije Jurinčič Finžgar, bo krstno izvedena 13. septembra v Bazovici.
Vse bliže je tudi 10 oktober, ko bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem v času odločanja in kakšne so bile posledice, povezanes s statusom manjšin. Po prvi svetovni vojni je namreč okoli 400.000 Slovencev ostalo zunaj meja novonastale južnoslovanske države, ki pa je na svojem severnem in vzhodnem delu dobila tudi nemško in madžarsko manjšino.
"Koroški Slovenci so bili pred 1. svetovno vojno narodna skupnost, ki bi lahko ob drugačnem političnem razpletu odigrala vidnejšo vlogo v deželi, kot se je to zgodilo pozneje s postavljanjem meja, plebiscitom in poplebiscitnem dogajanju z, lahko bi rekli, načrtno germanizacijo."
Kako pa je bilo s statusom nemške in madžarske manjšine v Kraljevini SHS? Več o tem v tokratni oddaji.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem so v Pavlovi hiši v Potrni 5.9. 2020 vendarle pripravili srečanje zborov, ki so ga sicer načrtovali že za junij, pa jim je izvedbo preprečila pandemija. Domačemu Pavlovem zboru so se pridružili mešani pevski zbor upokojencev iz Beltincev in ljudski ansambel glasbene šole Bad Radkersburg - Radkersburger Festtagsmusi.
S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. Dodatne težave in nekaj negotovosti jim je povzročilo zaprtje meje s Slovenijo in otežen neposereden dostop. Po pozivih so konec tedna odprli tudi mejni prehod Verica - Čepinci, prek katerga bodo lahko rojaki vstopali v Slovenijo vsak dan med 6.00 in 18.00 uro.
O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti se pogovarjamo s sekretarjem z ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, postavila na glavo njihov tradicionalni program dela, ki je predvsem podpora zamejskemu šolstvu. Kljub temu so razmeram prilagojeno, s predavanjem prek slovenskega programa Raia, izpeljali 55. seminar za učitelje na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Hkrati pa je pandemija pri učiteljih, ki so se srečali tudi s poukom na daljavo, spodbudila kreativnost in inovativnost, zato v prihodnost gleda optimistično.
"Vsi smo se marsikaj naučili,osvojili nova znanja in se prilagodili novim načinom in metodam, hkrati pa smo se vsi zavedli, kako pomembna je šola in sam šolski prostor. Tega se često tudi starši in družba v celoti ne zaveda, kako je šola pomembna kot institucija. Ne gre namreč samo za podajanje znanja, gre za socializacijo, za odraščanje. Pogosto se nam zdijo zadeve samoumevne, dokler tega ne izgubimo ali ne pride do krize."
Prisluhnite!
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
