Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj pa njihova rehabilitacija? Dr. Danijel Grafenauer o manjšinah pred 100 leti, srečanje zborov v Pavlovi hiši in pouk slovenščine v sosednjih državah v spremenjenih razmerah
Bazoviški junaki Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim v teh dneh poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Na osrednji slovesnosti v Bazovici je kljub pandemiji koronavirusa ob epidemoloških ukrepih spomin na prve antifašiste v Evropi počastilo več sto ljudi ter vidni politični predstavniki iz obeh strani meje.
Tragična usoda prvih antifašistov v Evropi nas danes povezuje, je v pozdravnem nagovoru poudarila Marija Bidovec, nečakinja Ferda Bidovca.
"Če smo danes zbrani na tem mestu, nas nekaj vačnega očitno združuje. Pri tem bi rada poudarila, da imate tisti, ki niste sorodniki, večje zasluge. Mi, ki smo prek očetov in mater imeli lik Ferda in drugih, mi nismo mogli pozabiti."
Potem ko sta se njihovem spominu 13. julija poklonila predsednika Italije in Slovenije in jih tako vsaj simbolno tudi politično rehabilitirala, se zdi, da je dozorel čas tudi za pravno rehabilitacijo četverice, ki uradno še vedno velja za teroriste. V to je prepričan tudi slavnostni govornik odvetnik Peter Močnik.
"Edina pravno možna pot je izničenje sodbe na predlog vojaških oblasti. Za to je pristojno vojaško sodišče in kasacijsko sodišče mora sodbo izničiti. Tako kot je bilo pri 2. tržaškem procesu bi morali narediti še za prvega."
Štirje bazoviški junaki so bili člani tajne organizacije Borba, ki je delovala zgolj 3 leta. Zgodovinsko ozadje njenega nastanka in življenjske zgodbe mladih upornikov pa lahko odslej spoznamo v knjigi, ki jo je ob 90-letnici izdalo Založništvo tržaškega tiska. Številne dokumente, pričevanja in spomine je v slikovit priročnik spisal zgodovinar in predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor.
Niz dogodkov v okviru obeleževanja 90-letnice usmrtitve četverice antifašistov se je začel 1. septembra, na dan ko se je pred 9 desetletji začel 1. bazoviški proces. V petek 4. septembra so se s krajšo slovesnostjo junakom poklonili v pred sedežem Univerze v Ljubljani, kjer je spominska plošča od leta 1931, ter v Kranju, kjer so prvim žrtvam fašizma spomenik postavili že leta 1930. Zbrane je tam nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor. Vse govore na prireditvah si lahko preberete na spletni strani Primorskega dnevnika.
Obeleževanje bo sklenila predstava Slovenskega stalnega gledališča z naslovom Bidovec - Tomažič. Zgodba o tovarištvu na presečišču obletnic prvega in drugega tržaškega procesa, ki je delo mlade igralke in režiserke Patricije Jurinčič Finžgar, bo krstno izvedena 13. septembra v Bazovici.
Vse bliže je tudi 10 oktober, ko bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem v času odločanja in kakšne so bile posledice, povezanes s statusom manjšin. Po prvi svetovni vojni je namreč okoli 400.000 Slovencev ostalo zunaj meja novonastale južnoslovanske države, ki pa je na svojem severnem in vzhodnem delu dobila tudi nemško in madžarsko manjšino.
"Koroški Slovenci so bili pred 1. svetovno vojno narodna skupnost, ki bi lahko ob drugačnem političnem razpletu odigrala vidnejšo vlogo v deželi, kot se je to zgodilo pozneje s postavljanjem meja, plebiscitom in poplebiscitnem dogajanju z, lahko bi rekli, načrtno germanizacijo."
Kako pa je bilo s statusom nemške in madžarske manjšine v Kraljevini SHS? Več o tem v tokratni oddaji.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem so v Pavlovi hiši v Potrni 5.9. 2020 vendarle pripravili srečanje zborov, ki so ga sicer načrtovali že za junij, pa jim je izvedbo preprečila pandemija. Domačemu Pavlovem zboru so se pridružili mešani pevski zbor upokojencev iz Beltincev in ljudski ansambel glasbene šole Bad Radkersburg - Radkersburger Festtagsmusi.
S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. Dodatne težave in nekaj negotovosti jim je povzročilo zaprtje meje s Slovenijo in otežen neposereden dostop. Po pozivih so konec tedna odprli tudi mejni prehod Verica - Čepinci, prek katerga bodo lahko rojaki vstopali v Slovenijo vsak dan med 6.00 in 18.00 uro.
O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti se pogovarjamo s sekretarjem z ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, postavila na glavo njihov tradicionalni program dela, ki je predvsem podpora zamejskemu šolstvu. Kljub temu so razmeram prilagojeno, s predavanjem prek slovenskega programa Raia, izpeljali 55. seminar za učitelje na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Hkrati pa je pandemija pri učiteljih, ki so se srečali tudi s poukom na daljavo, spodbudila kreativnost in inovativnost, zato v prihodnost gleda optimistično.
"Vsi smo se marsikaj naučili,osvojili nova znanja in se prilagodili novim načinom in metodam, hkrati pa smo se vsi zavedli, kako pomembna je šola in sam šolski prostor. Tega se često tudi starši in družba v celoti ne zaveda, kako je šola pomembna kot institucija. Ne gre namreč samo za podajanje znanja, gre za socializacijo, za odraščanje. Pogosto se nam zdijo zadeve samoumevne, dokler tega ne izgubimo ali ne pride do krize."
Prisluhnite!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj pa njihova rehabilitacija? Dr. Danijel Grafenauer o manjšinah pred 100 leti, srečanje zborov v Pavlovi hiši in pouk slovenščine v sosednjih državah v spremenjenih razmerah
Bazoviški junaki Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim v teh dneh poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Na osrednji slovesnosti v Bazovici je kljub pandemiji koronavirusa ob epidemoloških ukrepih spomin na prve antifašiste v Evropi počastilo več sto ljudi ter vidni politični predstavniki iz obeh strani meje.
Tragična usoda prvih antifašistov v Evropi nas danes povezuje, je v pozdravnem nagovoru poudarila Marija Bidovec, nečakinja Ferda Bidovca.
"Če smo danes zbrani na tem mestu, nas nekaj vačnega očitno združuje. Pri tem bi rada poudarila, da imate tisti, ki niste sorodniki, večje zasluge. Mi, ki smo prek očetov in mater imeli lik Ferda in drugih, mi nismo mogli pozabiti."
Potem ko sta se njihovem spominu 13. julija poklonila predsednika Italije in Slovenije in jih tako vsaj simbolno tudi politično rehabilitirala, se zdi, da je dozorel čas tudi za pravno rehabilitacijo četverice, ki uradno še vedno velja za teroriste. V to je prepričan tudi slavnostni govornik odvetnik Peter Močnik.
"Edina pravno možna pot je izničenje sodbe na predlog vojaških oblasti. Za to je pristojno vojaško sodišče in kasacijsko sodišče mora sodbo izničiti. Tako kot je bilo pri 2. tržaškem procesu bi morali narediti še za prvega."
Štirje bazoviški junaki so bili člani tajne organizacije Borba, ki je delovala zgolj 3 leta. Zgodovinsko ozadje njenega nastanka in življenjske zgodbe mladih upornikov pa lahko odslej spoznamo v knjigi, ki jo je ob 90-letnici izdalo Založništvo tržaškega tiska. Številne dokumente, pričevanja in spomine je v slikovit priročnik spisal zgodovinar in predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor.
Niz dogodkov v okviru obeleževanja 90-letnice usmrtitve četverice antifašistov se je začel 1. septembra, na dan ko se je pred 9 desetletji začel 1. bazoviški proces. V petek 4. septembra so se s krajšo slovesnostjo junakom poklonili v pred sedežem Univerze v Ljubljani, kjer je spominska plošča od leta 1931, ter v Kranju, kjer so prvim žrtvam fašizma spomenik postavili že leta 1930. Zbrane je tam nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor. Vse govore na prireditvah si lahko preberete na spletni strani Primorskega dnevnika.
Obeleževanje bo sklenila predstava Slovenskega stalnega gledališča z naslovom Bidovec - Tomažič. Zgodba o tovarištvu na presečišču obletnic prvega in drugega tržaškega procesa, ki je delo mlade igralke in režiserke Patricije Jurinčič Finžgar, bo krstno izvedena 13. septembra v Bazovici.
Vse bliže je tudi 10 oktober, ko bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem v času odločanja in kakšne so bile posledice, povezanes s statusom manjšin. Po prvi svetovni vojni je namreč okoli 400.000 Slovencev ostalo zunaj meja novonastale južnoslovanske države, ki pa je na svojem severnem in vzhodnem delu dobila tudi nemško in madžarsko manjšino.
"Koroški Slovenci so bili pred 1. svetovno vojno narodna skupnost, ki bi lahko ob drugačnem političnem razpletu odigrala vidnejšo vlogo v deželi, kot se je to zgodilo pozneje s postavljanjem meja, plebiscitom in poplebiscitnem dogajanju z, lahko bi rekli, načrtno germanizacijo."
Kako pa je bilo s statusom nemške in madžarske manjšine v Kraljevini SHS? Več o tem v tokratni oddaji.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem so v Pavlovi hiši v Potrni 5.9. 2020 vendarle pripravili srečanje zborov, ki so ga sicer načrtovali že za junij, pa jim je izvedbo preprečila pandemija. Domačemu Pavlovem zboru so se pridružili mešani pevski zbor upokojencev iz Beltincev in ljudski ansambel glasbene šole Bad Radkersburg - Radkersburger Festtagsmusi.
S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. Dodatne težave in nekaj negotovosti jim je povzročilo zaprtje meje s Slovenijo in otežen neposereden dostop. Po pozivih so konec tedna odprli tudi mejni prehod Verica - Čepinci, prek katerga bodo lahko rojaki vstopali v Slovenijo vsak dan med 6.00 in 18.00 uro.
O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti se pogovarjamo s sekretarjem z ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, postavila na glavo njihov tradicionalni program dela, ki je predvsem podpora zamejskemu šolstvu. Kljub temu so razmeram prilagojeno, s predavanjem prek slovenskega programa Raia, izpeljali 55. seminar za učitelje na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Hkrati pa je pandemija pri učiteljih, ki so se srečali tudi s poukom na daljavo, spodbudila kreativnost in inovativnost, zato v prihodnost gleda optimistično.
"Vsi smo se marsikaj naučili,osvojili nova znanja in se prilagodili novim načinom in metodam, hkrati pa smo se vsi zavedli, kako pomembna je šola in sam šolski prostor. Tega se često tudi starši in družba v celoti ne zaveda, kako je šola pomembna kot institucija. Ne gre namreč samo za podajanje znanja, gre za socializacijo, za odraščanje. Pogosto se nam zdijo zadeve samoumevne, dokler tega ne izgubimo ali ne pride do krize."
Prisluhnite!
Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.
Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.
Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.
Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.
V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.
Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev
Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici
V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.
Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.
Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.
Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.
Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.
Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?
Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?
Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.
Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.
Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.
Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.
Neveljaven email naslov
