Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenske založbe v sosednjih državah se na različne načine prilagajajo spremenjenim razmeram, ponekod jim pomaga država drugod ne, največ podpore pa imajo v svojih bralcih
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Zaradi epidemioloških razmer so ponekod zaprte knjigarne, prodaja knjig se je zmanjšala. To je velik udarec za slovenske založbe, saj prodaja prek spleta ne more nadomestiti osebnega stika s knjigo. Ta je umanjkal tudi na virtualnem slovenskem knjižnem sejmu, na katerem se tradicionalno predstavljajo slovenske zamejske založbe. Vtisi po tednu sodelovanja na sejmu niso dobri, ugotavlja urednica založbe Mladika Nadja Ronchelli. Pripravili so 4 video predstavitve in imeli kar nekaj ogledov.
"Nakup knjig prek spleta je za nas veliko razočaranje. V primerjavi s količino prodanih knjig lani in izkupičkom, se letošnje številke ne morejo primerjati z lanskimi. To je polomija, popolno razočaranje."
Manjše založbe na takšnih spletnih dogodkih ne morejo prodreti v ospredje, opozarja Martina Kafol, urednica Založništva tržaškega tiska.
"Premajhni smo, da bi lahko prodrli z nekim dogodkom, da bi imeli kakšno spletno predstavitev. Nismo dovolj atraktivni. Če pa govorim s svojega zornega kota, lastnega občutka. Meni se ne da gledati vse prek računalnika, na spletu, vsa srečanja, tiskovne konference, predstave in predstavitve. Tega je poplava."
Založništvo tržaškega tiska - katalog
foto: ZTT
Matrina Kafol in Nadja Ronchelli se strinjata, da bralci rabijo neposreden stik s knjigo, še posebej to velja za bralce slovenskih založb v Italiji, ki so starejši in spleta ne obvladajo tako dobro kot mlajši. Hkrati pa se je poleti, ko so se razmere nekoliko umirile in so bile dovoljene predstavitve, pokazalo, da ljudje hlepijo po kulturnih dogodkih.
"Naši bralci nam sledijo in nas izredno podpirajo."
Kakšna pa je letošnja knjižna bera in kako so se na težave založb odzvali pristojni v Italiji in Avstriji? O tem tudi z direktorjem celovške Mohorjeve založbe Karlom Hrenom.
Sodelovanje na knjižnem sejmu je nujno, je prepričan, in idejo za spletni sejem so pozdravili.
"Bolje to kot nič.
V prvem valu epidemije in zaprtju knjigarn se je za zelo dobro izkazala odločitev, da kupcem prek spleta pri nakupu ni bilo treba plačati poštnine. Naročil je bilo zelo veliko, pravi direktor Karl Hren, zadovoljen tudi s pomočjo države v času pandemije. Že v prvem valu su med drugim znižali DDV za knjige z 10 na 5 odstotkov. Prednost pa je, dodaja, če se družba ukvarja z različnimi dejavnostmi, kar za celovško Mohorjevo vsekakor velja.
Tudi Slovenska prosvetna zveza iz Celovca (SPZ) je letos pripravila svojo video predstavitev Knjižnega dara 2021. V njem sta med drugim tradicionalna Koroški koledar, ki ga ureja Irena Destovnik, in literarna revija Rastje. Miha Vrbinc, ki že peto leto ureja to revijo, je zelo ponosen, da so izdali literarno kulturno revijo v tem v več pogledih posebnem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, hkrati pa so obeleževali še več za koroške Slovence zelo pomembnih obletnic.
V knjižnem daru SPZ je tokrat tudi avtobiografija koroškega Slovenca Florjana Lapuscha 'Bližina preteklosti, korenine prihodnosti', ki jo je uredila njegova vnukinja Vera Wutti-Incko, Niko Kupper pa je napisal dvojezično pravljico Veverica Belica.
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima v teh dneh veliko dela, saj je v parlamentu veliko tem, povezanih z narodnimi skupnostmi, kjer sodelujejo tudi zagovorniki. Ob tem pa že potekajo tudi priprave na popis prebivalstva, ki bo prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
"Na popisu je zelo pomembno, da se vsi pripadniki naše narodne skupnosti opredelijo za Slovence. Za to delamo že kar nekaj časa. Letos sem na forumih opozorila prebivalce, da je to vprašanje zelo pereče. Vsi člani slovenskih družin morajo izpovedati svojo identiteto in to bo v vprašalniku zelo enostavno."
Želi si, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 1000 pripadnikov več kot pred desetimi leti, ko jih je bilo 2500. Prepričana je namreč, da na Madžarskem živi prevej več Slovencev, kot je dejansko opredeljenih.
Prisluhnite!
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenske založbe v sosednjih državah se na različne načine prilagajajo spremenjenim razmeram, ponekod jim pomaga država drugod ne, največ podpore pa imajo v svojih bralcih
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Zaradi epidemioloških razmer so ponekod zaprte knjigarne, prodaja knjig se je zmanjšala. To je velik udarec za slovenske založbe, saj prodaja prek spleta ne more nadomestiti osebnega stika s knjigo. Ta je umanjkal tudi na virtualnem slovenskem knjižnem sejmu, na katerem se tradicionalno predstavljajo slovenske zamejske založbe. Vtisi po tednu sodelovanja na sejmu niso dobri, ugotavlja urednica založbe Mladika Nadja Ronchelli. Pripravili so 4 video predstavitve in imeli kar nekaj ogledov.
"Nakup knjig prek spleta je za nas veliko razočaranje. V primerjavi s količino prodanih knjig lani in izkupičkom, se letošnje številke ne morejo primerjati z lanskimi. To je polomija, popolno razočaranje."
Manjše založbe na takšnih spletnih dogodkih ne morejo prodreti v ospredje, opozarja Martina Kafol, urednica Založništva tržaškega tiska.
"Premajhni smo, da bi lahko prodrli z nekim dogodkom, da bi imeli kakšno spletno predstavitev. Nismo dovolj atraktivni. Če pa govorim s svojega zornega kota, lastnega občutka. Meni se ne da gledati vse prek računalnika, na spletu, vsa srečanja, tiskovne konference, predstave in predstavitve. Tega je poplava."
Založništvo tržaškega tiska - katalog
foto: ZTT
Matrina Kafol in Nadja Ronchelli se strinjata, da bralci rabijo neposreden stik s knjigo, še posebej to velja za bralce slovenskih založb v Italiji, ki so starejši in spleta ne obvladajo tako dobro kot mlajši. Hkrati pa se je poleti, ko so se razmere nekoliko umirile in so bile dovoljene predstavitve, pokazalo, da ljudje hlepijo po kulturnih dogodkih.
"Naši bralci nam sledijo in nas izredno podpirajo."
Kakšna pa je letošnja knjižna bera in kako so se na težave založb odzvali pristojni v Italiji in Avstriji? O tem tudi z direktorjem celovške Mohorjeve založbe Karlom Hrenom.
Sodelovanje na knjižnem sejmu je nujno, je prepričan, in idejo za spletni sejem so pozdravili.
"Bolje to kot nič.
V prvem valu epidemije in zaprtju knjigarn se je za zelo dobro izkazala odločitev, da kupcem prek spleta pri nakupu ni bilo treba plačati poštnine. Naročil je bilo zelo veliko, pravi direktor Karl Hren, zadovoljen tudi s pomočjo države v času pandemije. Že v prvem valu su med drugim znižali DDV za knjige z 10 na 5 odstotkov. Prednost pa je, dodaja, če se družba ukvarja z različnimi dejavnostmi, kar za celovško Mohorjevo vsekakor velja.
Tudi Slovenska prosvetna zveza iz Celovca (SPZ) je letos pripravila svojo video predstavitev Knjižnega dara 2021. V njem sta med drugim tradicionalna Koroški koledar, ki ga ureja Irena Destovnik, in literarna revija Rastje. Miha Vrbinc, ki že peto leto ureja to revijo, je zelo ponosen, da so izdali literarno kulturno revijo v tem v več pogledih posebnem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, hkrati pa so obeleževali še več za koroške Slovence zelo pomembnih obletnic.
V knjižnem daru SPZ je tokrat tudi avtobiografija koroškega Slovenca Florjana Lapuscha 'Bližina preteklosti, korenine prihodnosti', ki jo je uredila njegova vnukinja Vera Wutti-Incko, Niko Kupper pa je napisal dvojezično pravljico Veverica Belica.
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima v teh dneh veliko dela, saj je v parlamentu veliko tem, povezanih z narodnimi skupnostmi, kjer sodelujejo tudi zagovorniki. Ob tem pa že potekajo tudi priprave na popis prebivalstva, ki bo prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
"Na popisu je zelo pomembno, da se vsi pripadniki naše narodne skupnosti opredelijo za Slovence. Za to delamo že kar nekaj časa. Letos sem na forumih opozorila prebivalce, da je to vprašanje zelo pereče. Vsi člani slovenskih družin morajo izpovedati svojo identiteto in to bo v vprašalniku zelo enostavno."
Želi si, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 1000 pripadnikov več kot pred desetimi leti, ko jih je bilo 2500. Prepričana je namreč, da na Madžarskem živi prevej več Slovencev, kot je dejansko opredeljenih.
Prisluhnite!
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Neveljaven email naslov