Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenske založbe v sosednjih državah se na različne načine prilagajajo spremenjenim razmeram, ponekod jim pomaga država drugod ne, največ podpore pa imajo v svojih bralcih
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Zaradi epidemioloških razmer so ponekod zaprte knjigarne, prodaja knjig se je zmanjšala. To je velik udarec za slovenske založbe, saj prodaja prek spleta ne more nadomestiti osebnega stika s knjigo. Ta je umanjkal tudi na virtualnem slovenskem knjižnem sejmu, na katerem se tradicionalno predstavljajo slovenske zamejske založbe. Vtisi po tednu sodelovanja na sejmu niso dobri, ugotavlja urednica založbe Mladika Nadja Ronchelli. Pripravili so 4 video predstavitve in imeli kar nekaj ogledov.
"Nakup knjig prek spleta je za nas veliko razočaranje. V primerjavi s količino prodanih knjig lani in izkupičkom, se letošnje številke ne morejo primerjati z lanskimi. To je polomija, popolno razočaranje."
Manjše založbe na takšnih spletnih dogodkih ne morejo prodreti v ospredje, opozarja Martina Kafol, urednica Založništva tržaškega tiska.
"Premajhni smo, da bi lahko prodrli z nekim dogodkom, da bi imeli kakšno spletno predstavitev. Nismo dovolj atraktivni. Če pa govorim s svojega zornega kota, lastnega občutka. Meni se ne da gledati vse prek računalnika, na spletu, vsa srečanja, tiskovne konference, predstave in predstavitve. Tega je poplava."
Založništvo tržaškega tiska - katalog
foto: ZTT
Matrina Kafol in Nadja Ronchelli se strinjata, da bralci rabijo neposreden stik s knjigo, še posebej to velja za bralce slovenskih založb v Italiji, ki so starejši in spleta ne obvladajo tako dobro kot mlajši. Hkrati pa se je poleti, ko so se razmere nekoliko umirile in so bile dovoljene predstavitve, pokazalo, da ljudje hlepijo po kulturnih dogodkih.
"Naši bralci nam sledijo in nas izredno podpirajo."
Kakšna pa je letošnja knjižna bera in kako so se na težave založb odzvali pristojni v Italiji in Avstriji? O tem tudi z direktorjem celovške Mohorjeve založbe Karlom Hrenom.
Sodelovanje na knjižnem sejmu je nujno, je prepričan, in idejo za spletni sejem so pozdravili.
"Bolje to kot nič.
V prvem valu epidemije in zaprtju knjigarn se je za zelo dobro izkazala odločitev, da kupcem prek spleta pri nakupu ni bilo treba plačati poštnine. Naročil je bilo zelo veliko, pravi direktor Karl Hren, zadovoljen tudi s pomočjo države v času pandemije. Že v prvem valu su med drugim znižali DDV za knjige z 10 na 5 odstotkov. Prednost pa je, dodaja, če se družba ukvarja z različnimi dejavnostmi, kar za celovško Mohorjevo vsekakor velja.
Tudi Slovenska prosvetna zveza iz Celovca (SPZ) je letos pripravila svojo video predstavitev Knjižnega dara 2021. V njem sta med drugim tradicionalna Koroški koledar, ki ga ureja Irena Destovnik, in literarna revija Rastje. Miha Vrbinc, ki že peto leto ureja to revijo, je zelo ponosen, da so izdali literarno kulturno revijo v tem v več pogledih posebnem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, hkrati pa so obeleževali še več za koroške Slovence zelo pomembnih obletnic.
V knjižnem daru SPZ je tokrat tudi avtobiografija koroškega Slovenca Florjana Lapuscha 'Bližina preteklosti, korenine prihodnosti', ki jo je uredila njegova vnukinja Vera Wutti-Incko, Niko Kupper pa je napisal dvojezično pravljico Veverica Belica.
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima v teh dneh veliko dela, saj je v parlamentu veliko tem, povezanih z narodnimi skupnostmi, kjer sodelujejo tudi zagovorniki. Ob tem pa že potekajo tudi priprave na popis prebivalstva, ki bo prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
"Na popisu je zelo pomembno, da se vsi pripadniki naše narodne skupnosti opredelijo za Slovence. Za to delamo že kar nekaj časa. Letos sem na forumih opozorila prebivalce, da je to vprašanje zelo pereče. Vsi člani slovenskih družin morajo izpovedati svojo identiteto in to bo v vprašalniku zelo enostavno."
Želi si, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 1000 pripadnikov več kot pred desetimi leti, ko jih je bilo 2500. Prepričana je namreč, da na Madžarskem živi prevej več Slovencev, kot je dejansko opredeljenih.
Prisluhnite!
857 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenske založbe v sosednjih državah se na različne načine prilagajajo spremenjenim razmeram, ponekod jim pomaga država drugod ne, največ podpore pa imajo v svojih bralcih
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Zaradi epidemioloških razmer so ponekod zaprte knjigarne, prodaja knjig se je zmanjšala. To je velik udarec za slovenske založbe, saj prodaja prek spleta ne more nadomestiti osebnega stika s knjigo. Ta je umanjkal tudi na virtualnem slovenskem knjižnem sejmu, na katerem se tradicionalno predstavljajo slovenske zamejske založbe. Vtisi po tednu sodelovanja na sejmu niso dobri, ugotavlja urednica založbe Mladika Nadja Ronchelli. Pripravili so 4 video predstavitve in imeli kar nekaj ogledov.
"Nakup knjig prek spleta je za nas veliko razočaranje. V primerjavi s količino prodanih knjig lani in izkupičkom, se letošnje številke ne morejo primerjati z lanskimi. To je polomija, popolno razočaranje."
Manjše založbe na takšnih spletnih dogodkih ne morejo prodreti v ospredje, opozarja Martina Kafol, urednica Založništva tržaškega tiska.
"Premajhni smo, da bi lahko prodrli z nekim dogodkom, da bi imeli kakšno spletno predstavitev. Nismo dovolj atraktivni. Če pa govorim s svojega zornega kota, lastnega občutka. Meni se ne da gledati vse prek računalnika, na spletu, vsa srečanja, tiskovne konference, predstave in predstavitve. Tega je poplava."
Založništvo tržaškega tiska - katalog
foto: ZTT
Matrina Kafol in Nadja Ronchelli se strinjata, da bralci rabijo neposreden stik s knjigo, še posebej to velja za bralce slovenskih založb v Italiji, ki so starejši in spleta ne obvladajo tako dobro kot mlajši. Hkrati pa se je poleti, ko so se razmere nekoliko umirile in so bile dovoljene predstavitve, pokazalo, da ljudje hlepijo po kulturnih dogodkih.
"Naši bralci nam sledijo in nas izredno podpirajo."
Kakšna pa je letošnja knjižna bera in kako so se na težave založb odzvali pristojni v Italiji in Avstriji? O tem tudi z direktorjem celovške Mohorjeve založbe Karlom Hrenom.
Sodelovanje na knjižnem sejmu je nujno, je prepričan, in idejo za spletni sejem so pozdravili.
"Bolje to kot nič.
V prvem valu epidemije in zaprtju knjigarn se je za zelo dobro izkazala odločitev, da kupcem prek spleta pri nakupu ni bilo treba plačati poštnine. Naročil je bilo zelo veliko, pravi direktor Karl Hren, zadovoljen tudi s pomočjo države v času pandemije. Že v prvem valu su med drugim znižali DDV za knjige z 10 na 5 odstotkov. Prednost pa je, dodaja, če se družba ukvarja z različnimi dejavnostmi, kar za celovško Mohorjevo vsekakor velja.
Tudi Slovenska prosvetna zveza iz Celovca (SPZ) je letos pripravila svojo video predstavitev Knjižnega dara 2021. V njem sta med drugim tradicionalna Koroški koledar, ki ga ureja Irena Destovnik, in literarna revija Rastje. Miha Vrbinc, ki že peto leto ureja to revijo, je zelo ponosen, da so izdali literarno kulturno revijo v tem v več pogledih posebnem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, hkrati pa so obeleževali še več za koroške Slovence zelo pomembnih obletnic.
V knjižnem daru SPZ je tokrat tudi avtobiografija koroškega Slovenca Florjana Lapuscha 'Bližina preteklosti, korenine prihodnosti', ki jo je uredila njegova vnukinja Vera Wutti-Incko, Niko Kupper pa je napisal dvojezično pravljico Veverica Belica.
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima v teh dneh veliko dela, saj je v parlamentu veliko tem, povezanih z narodnimi skupnostmi, kjer sodelujejo tudi zagovorniki. Ob tem pa že potekajo tudi priprave na popis prebivalstva, ki bo prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
"Na popisu je zelo pomembno, da se vsi pripadniki naše narodne skupnosti opredelijo za Slovence. Za to delamo že kar nekaj časa. Letos sem na forumih opozorila prebivalce, da je to vprašanje zelo pereče. Vsi člani slovenskih družin morajo izpovedati svojo identiteto in to bo v vprašalniku zelo enostavno."
Želi si, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 1000 pripadnikov več kot pred desetimi leti, ko jih je bilo 2500. Prepričana je namreč, da na Madžarskem živi prevej več Slovencev, kot je dejansko opredeljenih.
Prisluhnite!
Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.
Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!
Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.
V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.
V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!
Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.
Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.
Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.
Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!
Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.
Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov