Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Valentin Oman o praznovanju in likovnem ustvarjanju, Vojko Volk o pomenu odprte meje, Vesna Crnić Grotić o manjšinskih jezikih in priporočilih Sveta Evrope Hrvaški, Nikoletta Vajda-Nagy o Porabskem koledarju
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85. rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. V jubilejnem letu se je 100. obletnici koroškega plebiscita posvetil z dvema cikloma - Homo Carantanus in Terra Carantana. Tematika dvojezičnih krajevnih imen ga namreč vedno znova vznemirja.
"Ko se je govorilo o dvojezičnih krajevnih napisih, se nikoli ni govorilo o njih kot o kulturni dediščini in to ne samo koroških Slovencev, temveč vseh koroških ljudi. Zato sem se vedno zanimal za to in se tudi angažiral. To je moj zadnji prispevek k tej tematiki."
V središče svojih del Valentin Oman postavlja človeka in njegovo minljivost, ki ga je zanimala vse od študentskih let naprej. Priznava pa, da lahko s svojimi večplastnimi deli minljivost obravnava zgolj z estetskega vidika, realnosti pa se niti približati ne more.
Črto pod letošnje zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Šele zdaj znamo ceniti odprto mejo, pravi, tudi v luči najnovejših nejasnosti glede prečkanja državne meje.
"Meje ne zapira politika, mejo zapirajo ukrepi zoper virus, ki pušča grozljive številke v Sloveniji, malo boljše v Furlaniji - Julijski krajini, ampak še vedno je težko biti najpametnejši na svetu in izbrati najboljše ukrepe. Mislim, da smo zaščitili najnujneše prehajanje meje zaščitili, tako na slovenski kot na italijanski strani."
Hrvaška mora storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti, priporoča odbor ministrov Sveta Evrope. Kaj to pomeni, pojasnjuje dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić, vodja skupine strokovnjakov Sveta Evrope, ki spremlja izvajanje Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih.
Glede slovenskega jezika sta med nujnimi ukrepi navedeni zagotovitev predšolskega izobraževanja in izobraževanja učiteljev, med drugim pa se priporoča še uvedba televizijskega in radijskega programa v slovenščini, promocija in zavedanje, da sta slovenski jezik in kultura sestavni del kulturne dediščine Hrvaške, ter podpora izvajanju tečajev slovenščine, tudi za odrasle. Slovenščina je priznana kot teritorialni jezik na Hrvaškem, pravi Vesna Crnić Grotić, čeprav se na katerem od ministrstev s tem morda ne strinjajo.
"Če bi želela, bi država lahko to enostavno izpeljala, tako da bi izvršila naša priporočila. Menim, da je bila oteževalna okoliščina pri vsem tem ta teritorialni spor med državama, ti jeziki pa so nekakšna kolateralna žrtev tega. Vendar jeziki niso teritorij, ideja Listine je, da je jezik kulturna dobrina in ne razlog za teritorialno zahtevo. To bi nekateri ljudje morali razčistiti v svojih glavah."
Nikoletta Vajda-Nagy, sourednica letošnjega Porabskega koledarja, pa predstavi letošnje dogajanje, ki je zdaj strnjeno tudi v knjižni obliki.
Prisluhnite!
854 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Valentin Oman o praznovanju in likovnem ustvarjanju, Vojko Volk o pomenu odprte meje, Vesna Crnić Grotić o manjšinskih jezikih in priporočilih Sveta Evrope Hrvaški, Nikoletta Vajda-Nagy o Porabskem koledarju
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85. rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. V jubilejnem letu se je 100. obletnici koroškega plebiscita posvetil z dvema cikloma - Homo Carantanus in Terra Carantana. Tematika dvojezičnih krajevnih imen ga namreč vedno znova vznemirja.
"Ko se je govorilo o dvojezičnih krajevnih napisih, se nikoli ni govorilo o njih kot o kulturni dediščini in to ne samo koroških Slovencev, temveč vseh koroških ljudi. Zato sem se vedno zanimal za to in se tudi angažiral. To je moj zadnji prispevek k tej tematiki."
V središče svojih del Valentin Oman postavlja človeka in njegovo minljivost, ki ga je zanimala vse od študentskih let naprej. Priznava pa, da lahko s svojimi večplastnimi deli minljivost obravnava zgolj z estetskega vidika, realnosti pa se niti približati ne more.
Črto pod letošnje zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Šele zdaj znamo ceniti odprto mejo, pravi, tudi v luči najnovejših nejasnosti glede prečkanja državne meje.
"Meje ne zapira politika, mejo zapirajo ukrepi zoper virus, ki pušča grozljive številke v Sloveniji, malo boljše v Furlaniji - Julijski krajini, ampak še vedno je težko biti najpametnejši na svetu in izbrati najboljše ukrepe. Mislim, da smo zaščitili najnujneše prehajanje meje zaščitili, tako na slovenski kot na italijanski strani."
Hrvaška mora storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti, priporoča odbor ministrov Sveta Evrope. Kaj to pomeni, pojasnjuje dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić, vodja skupine strokovnjakov Sveta Evrope, ki spremlja izvajanje Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih.
Glede slovenskega jezika sta med nujnimi ukrepi navedeni zagotovitev predšolskega izobraževanja in izobraževanja učiteljev, med drugim pa se priporoča še uvedba televizijskega in radijskega programa v slovenščini, promocija in zavedanje, da sta slovenski jezik in kultura sestavni del kulturne dediščine Hrvaške, ter podpora izvajanju tečajev slovenščine, tudi za odrasle. Slovenščina je priznana kot teritorialni jezik na Hrvaškem, pravi Vesna Crnić Grotić, čeprav se na katerem od ministrstev s tem morda ne strinjajo.
"Če bi želela, bi država lahko to enostavno izpeljala, tako da bi izvršila naša priporočila. Menim, da je bila oteževalna okoliščina pri vsem tem ta teritorialni spor med državama, ti jeziki pa so nekakšna kolateralna žrtev tega. Vendar jeziki niso teritorij, ideja Listine je, da je jezik kulturna dobrina in ne razlog za teritorialno zahtevo. To bi nekateri ljudje morali razčistiti v svojih glavah."
Nikoletta Vajda-Nagy, sourednica letošnjega Porabskega koledarja, pa predstavi letošnje dogajanje, ki je zdaj strnjeno tudi v knjižni obliki.
Prisluhnite!
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
Neveljaven email naslov