Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

'Največja težava je negotovost'

18.01.2021


Načrt za okrevanje po pandemiji in kriza italijanske vlade, kakšni so obeti za zagon kulturnega življenja koroških Slovencev, kdaj Porabju razvojna pomoč iz Slovenije

Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost?

Neposredno nič, pojasnjuje Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta.

»Posredno pa je tu  cela vrsta dejavnikov, ki bodo vplivali tudi na slovensko manjšino, v celoti vpeto v širši gospodarski okvir v Furlaniji - Julijski krajini in v Italiji.«

Kakšne so trenutne gospodarske razmere v Furlaniji - Julijski krajini? Podobne kot drugje, pravi naš sogovornik.

»Problem je velika negotovost. So sektorji, ki delajo, delajo kolikor toliko normalno. Imamo pa druge sektorje, ki so vezani predvsem na gostinstvo, da ne govorim o turizmu. ... Tu bodo posledice dolgoročno zelo hude.«

Kako pa komentira najnovejše politične zaplete v italijanski vladi? Glasovanje o zaupnici vladi v Italiji ni nič nenavadnega, so pa razmere tokrat zelo resne, ugotavlja.

»Smo v najhujši povojni krizi, s pandemijo, ki tudi v Italiji pobira nekaj 100 življenj na dan, z javnim dolgom, ki dosega 160 % BDP. Zgodi se lahko vse. Obstajajo scenariji, po katerih bi se lahko vlada obdržala, toda problem je, kakšna bo njena moč in kredibilnost.«

Poleti s polno paro naprej

Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo  težko vnovič pritegniti nazaj, opozarja tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Do leta 2022, ko bo zveza imela občni zbor ostaja tajnica, prav tako pa enkrat na teden dela v pisarni.

V teh časih pogreša druženja, pravi. Ni pevskih vaj, ni prireditev, tako da je zelo žalostno.

»Vajeni smo bili, da smo vseskozi imeli pevske vaje, nastope, redno smo se vsak teden srečevali v Farnem domu. Zdaj pa tega ni, tako da to res zelo pogrešamo.«

Epidemija, ki preprečuje druženje, predstavlja velik problem, še posebej pri kulturnih društvih.

»Kljub naši povezanosti bodo težave imela vsa društva in tudi naša organizacija. Nekaj časa še gre s čakanjem in prelaganjem prireditev, na daljši rok pa to ni mogoče. Kam pa lahko še preložiš? Odločili smo, da bomo vse prireditev skušali izpeljati, trenutno pa drugače kot prek spleta ne gre.«

Najprej jih čaka prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo začeli načrtovati novembra lani. Prireditev, ki bo posvečena pisatelju Janku Messnerju ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici njegove smrti, bodo posneli in jo nato predvajali prek spleta 8. februarja.

Prav odpovedi in preložitve načrtovanih dogodkov bodo, kot kaže,  krojile tudi prve mesece letošnjega leta. Podobno kot je bilo lani, ko so tik pred prvo zaustavitvijo javnega življenja še uspeli skupaj z občinstvom pripraviti koncert Koroška poje.

Tudi letos ga bodo, pripravljenih pa imajo več variant. Plan A, B in celo C. Ker zbori ne morejo vaditi, se bodo tokrat predstavili znani koroški slovenski solisti in solistke, glasbeniki, ki nastopajo sami. Od Bernarde Fink, Valentine Inzko, Maria Podrečnika, Gregorja Einspielerja, Katarine Hartmann do Tonča Feiniga.

»Ti so vabilo zelo radi sprejeli.«

Ena od možnosti je, da bodo koncert posneli, druga, da bi ga izpeljali ob omejenem številu občinstva, tretja pa, da omejitev zbiranja ne bo več in bo koncert 14. marca potekal tako kot prejšnja leta.

Spletne oziroma online prireditve so postale stalnica, pravi Zalka Kelih Olip in trenutno edina možnost za ohranitev kulturnega življenja koroških Slovencev.

»Smo v fazi, ko se naši ljudje tega navajajo. Počasi smo prišli do tega. Na začetku epidemije ni bilo tako, saj so bili ljudje vajeni obiskovati prireditve, se družiti, spremljati vse živo. Zdaj pa vsi vidimo, da to ni mogoče, ljudje počasi sprejemajo to ponudbo in se tega navajajo. V večji meri to velja za mlajšo publiko, pa tudi srednjo in starejšo. Odvisno od tega, koliko so vešči spleta. Mislim, da se bodo tudi tega ljudje navadili.«

Tovrstna srečanja so za koroške Slovence, pravi Zalka Kelih Olip, zelo pomembna. Opažajo namreč, da so za nekatere ljudi takšne prireditev edina priložnost, kjer se srečajo s slovensko govorečimi, prisluhnejo slovenski pesmi in besedi.

»Za manjšino je to zelo pomembno, zato skušamo za zdaj reševati in delati prireditev kolikor in kakor je možno. Seveda pa vsi upamo na boljše čase, da se bodo omejitve sprostile. Računam, da bo to poleti.«

Da se bo v poletnih mesecih kulturno življenje na avstrijskem Koroškem vrnilo v kolikor toliko normalne tirnice, je prepričan tudi poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Bolj ali manj smo vsi na istem, pravi.

»Kar smo načrtovali za 2020, smo morali odpovedati, preložiti ali reorganizirati. Nadomestilo za to je bilo v času prve zapore Kino v karanteni, kjer smo prek spleta na ogled ponudili 140 arhivskih posnetkov, da so tisti, ki drugače hodijo na naše kulturne prireditve, gledali posnetke doma.«

Pri SPZ v prvi polovici leta načrtujejo dokončati projekte v okviru 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Poleti pa računajo, da bodo otroške in mladinske programe že izvajali v normalnem obsegu, enako tudi jeseni, ko načrtujejo tudi več knjižnih izdaj.

Epidemija je kulturno življenje zelo prizadela, opaža tudi Mitja Rovšek. Ljudje so se odvadili obiskovanja prireditev.

»To bi lahko predstavljalo problem v prihodnje. Nekateri so si v tem času poiskali druge zaposlitve. Opazili smo, da se veliko ljudi zdaj posveča knjigam, kar je seveda dobro, ne more pa to nadomestiti socialnih stikov. Mislim, da bomo morali kulturno delovanje zelo okrepiti, da se bo skupaj s kulturniki vrnilo tudi občinstvo.«

Slovenska razvojna pomoč Porabju še letos?

Epidemija covida-19 je prizadela tudi Porabje, v prvem valu ne tako hudo, v drugem pa malo bolj, toda razmere so obvladljive, v pogovoru s Silvo Eöry pravi generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček.

»Omejitveni ukrepi so zarezali v vsakdanji življenjski ritem. V Porabju se je ustavilo kulturno dogajanje, običajno zelo živo in za tamkajšnjo slovensko skupnost zelo pomembno. Zelo prizadeto je gospodarstvo in predvsem turizem. Zaprta sta dva najpomembnejša turistična ponudnika - slovenski hotel in restavracija Lipa ter slovenska vzorčna kmetija.«

V prvem valu epidemije je bila pretrgana vez Porabja z matično državo, saj so bili zaprti vsi trije mejni prehodi s Slovenijo, porabski rojaki, ki so darovali 2000 mask, pa so dokazali, da jih tudi zaprta meja ne more ločiti. V vmesnem obdobju, ko omejitev ni bilo, so izpeljali nekaj prireditev in gostili nekatere predstavnike slovenske vlade.

Kljub epidemiji je bilo lansko leto uspešno na dveh ključnih področjih, je prepričana generalna konzulka, in sicer na področju razvoja slovenskega Porabja in narodnostnega šolstva.

»Porabje je bilo videno v Sloveniji in na Madžarskem, in to je konkurenčnost neke regije in za slovensko skupnost dobra popotnica za naprej.«

Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj območja, ki je prioriteta.

Z zamikom se je tako začel izvajati razvojni program slovenskega Porabja. Konec lanskega leta je tako madžarska vlada nakazala 650.000 evrov in v treh letih sledijo še trije takšni zneski, s katerimi naj bi izboljšali infrastrukturo, spodbudili gospodarsko dejavnost in turizem. Nekaj podobnega si rojaki obetajo tudi od matične države.

»O razvojnem gospodarskem sodelovanju se pogovarjamo že več let, zdaj pa smo prišli v fazo realizacije…V pripravi je podoben slovenski program prav tako za štiriletno obdobje. Dodatno naj bi se iz njega financirali dve manjši slovenski investiciji, da bi slovenski jezik dobil tudi ekonomsko vrednost.«

Osnutek, ki ga mora na koncu potrditi vlada, je pripravljen za nadaljnje medresorsko usklajevanje, pojasnjuje Metka Lajnšček, ki upa in pričakuje, da bodo že letos poleg madžarskih na voljo tudi slovenska razvojna sredstva.

»Za preživetje in ohranitev slovenske skupnosti sta ključni dve področji, gospodarstvo in šolstvo oziroma jezik, ki sta povezani. Zagotoviti je treba pogoje, da bodo mladi slovenščino prepoznali kot jezik priložnosti, ki jim lahko pomaga pri uresničevanju njihovih poklicnih ambicij v domačem okolju. Zato so ti razvojni programi zelo pomembni.«

Več v oddaji. Prisluhnite!

 


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

'Največja težava je negotovost'

18.01.2021


Načrt za okrevanje po pandemiji in kriza italijanske vlade, kakšni so obeti za zagon kulturnega življenja koroških Slovencev, kdaj Porabju razvojna pomoč iz Slovenije

Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost?

Neposredno nič, pojasnjuje Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta.

»Posredno pa je tu  cela vrsta dejavnikov, ki bodo vplivali tudi na slovensko manjšino, v celoti vpeto v širši gospodarski okvir v Furlaniji - Julijski krajini in v Italiji.«

Kakšne so trenutne gospodarske razmere v Furlaniji - Julijski krajini? Podobne kot drugje, pravi naš sogovornik.

»Problem je velika negotovost. So sektorji, ki delajo, delajo kolikor toliko normalno. Imamo pa druge sektorje, ki so vezani predvsem na gostinstvo, da ne govorim o turizmu. ... Tu bodo posledice dolgoročno zelo hude.«

Kako pa komentira najnovejše politične zaplete v italijanski vladi? Glasovanje o zaupnici vladi v Italiji ni nič nenavadnega, so pa razmere tokrat zelo resne, ugotavlja.

»Smo v najhujši povojni krizi, s pandemijo, ki tudi v Italiji pobira nekaj 100 življenj na dan, z javnim dolgom, ki dosega 160 % BDP. Zgodi se lahko vse. Obstajajo scenariji, po katerih bi se lahko vlada obdržala, toda problem je, kakšna bo njena moč in kredibilnost.«

Poleti s polno paro naprej

Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo  težko vnovič pritegniti nazaj, opozarja tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Do leta 2022, ko bo zveza imela občni zbor ostaja tajnica, prav tako pa enkrat na teden dela v pisarni.

V teh časih pogreša druženja, pravi. Ni pevskih vaj, ni prireditev, tako da je zelo žalostno.

»Vajeni smo bili, da smo vseskozi imeli pevske vaje, nastope, redno smo se vsak teden srečevali v Farnem domu. Zdaj pa tega ni, tako da to res zelo pogrešamo.«

Epidemija, ki preprečuje druženje, predstavlja velik problem, še posebej pri kulturnih društvih.

»Kljub naši povezanosti bodo težave imela vsa društva in tudi naša organizacija. Nekaj časa še gre s čakanjem in prelaganjem prireditev, na daljši rok pa to ni mogoče. Kam pa lahko še preložiš? Odločili smo, da bomo vse prireditev skušali izpeljati, trenutno pa drugače kot prek spleta ne gre.«

Najprej jih čaka prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo začeli načrtovati novembra lani. Prireditev, ki bo posvečena pisatelju Janku Messnerju ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici njegove smrti, bodo posneli in jo nato predvajali prek spleta 8. februarja.

Prav odpovedi in preložitve načrtovanih dogodkov bodo, kot kaže,  krojile tudi prve mesece letošnjega leta. Podobno kot je bilo lani, ko so tik pred prvo zaustavitvijo javnega življenja še uspeli skupaj z občinstvom pripraviti koncert Koroška poje.

Tudi letos ga bodo, pripravljenih pa imajo več variant. Plan A, B in celo C. Ker zbori ne morejo vaditi, se bodo tokrat predstavili znani koroški slovenski solisti in solistke, glasbeniki, ki nastopajo sami. Od Bernarde Fink, Valentine Inzko, Maria Podrečnika, Gregorja Einspielerja, Katarine Hartmann do Tonča Feiniga.

»Ti so vabilo zelo radi sprejeli.«

Ena od možnosti je, da bodo koncert posneli, druga, da bi ga izpeljali ob omejenem številu občinstva, tretja pa, da omejitev zbiranja ne bo več in bo koncert 14. marca potekal tako kot prejšnja leta.

Spletne oziroma online prireditve so postale stalnica, pravi Zalka Kelih Olip in trenutno edina možnost za ohranitev kulturnega življenja koroških Slovencev.

»Smo v fazi, ko se naši ljudje tega navajajo. Počasi smo prišli do tega. Na začetku epidemije ni bilo tako, saj so bili ljudje vajeni obiskovati prireditve, se družiti, spremljati vse živo. Zdaj pa vsi vidimo, da to ni mogoče, ljudje počasi sprejemajo to ponudbo in se tega navajajo. V večji meri to velja za mlajšo publiko, pa tudi srednjo in starejšo. Odvisno od tega, koliko so vešči spleta. Mislim, da se bodo tudi tega ljudje navadili.«

Tovrstna srečanja so za koroške Slovence, pravi Zalka Kelih Olip, zelo pomembna. Opažajo namreč, da so za nekatere ljudi takšne prireditev edina priložnost, kjer se srečajo s slovensko govorečimi, prisluhnejo slovenski pesmi in besedi.

»Za manjšino je to zelo pomembno, zato skušamo za zdaj reševati in delati prireditev kolikor in kakor je možno. Seveda pa vsi upamo na boljše čase, da se bodo omejitve sprostile. Računam, da bo to poleti.«

Da se bo v poletnih mesecih kulturno življenje na avstrijskem Koroškem vrnilo v kolikor toliko normalne tirnice, je prepričan tudi poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Bolj ali manj smo vsi na istem, pravi.

»Kar smo načrtovali za 2020, smo morali odpovedati, preložiti ali reorganizirati. Nadomestilo za to je bilo v času prve zapore Kino v karanteni, kjer smo prek spleta na ogled ponudili 140 arhivskih posnetkov, da so tisti, ki drugače hodijo na naše kulturne prireditve, gledali posnetke doma.«

Pri SPZ v prvi polovici leta načrtujejo dokončati projekte v okviru 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Poleti pa računajo, da bodo otroške in mladinske programe že izvajali v normalnem obsegu, enako tudi jeseni, ko načrtujejo tudi več knjižnih izdaj.

Epidemija je kulturno življenje zelo prizadela, opaža tudi Mitja Rovšek. Ljudje so se odvadili obiskovanja prireditev.

»To bi lahko predstavljalo problem v prihodnje. Nekateri so si v tem času poiskali druge zaposlitve. Opazili smo, da se veliko ljudi zdaj posveča knjigam, kar je seveda dobro, ne more pa to nadomestiti socialnih stikov. Mislim, da bomo morali kulturno delovanje zelo okrepiti, da se bo skupaj s kulturniki vrnilo tudi občinstvo.«

Slovenska razvojna pomoč Porabju še letos?

Epidemija covida-19 je prizadela tudi Porabje, v prvem valu ne tako hudo, v drugem pa malo bolj, toda razmere so obvladljive, v pogovoru s Silvo Eöry pravi generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček.

»Omejitveni ukrepi so zarezali v vsakdanji življenjski ritem. V Porabju se je ustavilo kulturno dogajanje, običajno zelo živo in za tamkajšnjo slovensko skupnost zelo pomembno. Zelo prizadeto je gospodarstvo in predvsem turizem. Zaprta sta dva najpomembnejša turistična ponudnika - slovenski hotel in restavracija Lipa ter slovenska vzorčna kmetija.«

V prvem valu epidemije je bila pretrgana vez Porabja z matično državo, saj so bili zaprti vsi trije mejni prehodi s Slovenijo, porabski rojaki, ki so darovali 2000 mask, pa so dokazali, da jih tudi zaprta meja ne more ločiti. V vmesnem obdobju, ko omejitev ni bilo, so izpeljali nekaj prireditev in gostili nekatere predstavnike slovenske vlade.

Kljub epidemiji je bilo lansko leto uspešno na dveh ključnih področjih, je prepričana generalna konzulka, in sicer na področju razvoja slovenskega Porabja in narodnostnega šolstva.

»Porabje je bilo videno v Sloveniji in na Madžarskem, in to je konkurenčnost neke regije in za slovensko skupnost dobra popotnica za naprej.«

Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj območja, ki je prioriteta.

Z zamikom se je tako začel izvajati razvojni program slovenskega Porabja. Konec lanskega leta je tako madžarska vlada nakazala 650.000 evrov in v treh letih sledijo še trije takšni zneski, s katerimi naj bi izboljšali infrastrukturo, spodbudili gospodarsko dejavnost in turizem. Nekaj podobnega si rojaki obetajo tudi od matične države.

»O razvojnem gospodarskem sodelovanju se pogovarjamo že več let, zdaj pa smo prišli v fazo realizacije…V pripravi je podoben slovenski program prav tako za štiriletno obdobje. Dodatno naj bi se iz njega financirali dve manjši slovenski investiciji, da bi slovenski jezik dobil tudi ekonomsko vrednost.«

Osnutek, ki ga mora na koncu potrditi vlada, je pripravljen za nadaljnje medresorsko usklajevanje, pojasnjuje Metka Lajnšček, ki upa in pričakuje, da bodo že letos poleg madžarskih na voljo tudi slovenska razvojna sredstva.

»Za preživetje in ohranitev slovenske skupnosti sta ključni dve področji, gospodarstvo in šolstvo oziroma jezik, ki sta povezani. Zagotoviti je treba pogoje, da bodo mladi slovenščino prepoznali kot jezik priložnosti, ki jim lahko pomaga pri uresničevanju njihovih poklicnih ambicij v domačem okolju. Zato so ti razvojni programi zelo pomembni.«

Več v oddaji. Prisluhnite!

 


25.02.2019

Sotočja 25.2.2019

Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!


18.02.2019

Sotočja 18.2.2019

Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!


11.02.2019

Sotočja 11.2. 2019

Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!


04.02.2019

Sotočja 4.2.2019

Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.


04.02.2019

Sotočja 4.2.2019

Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.


28.01.2019

Sotočja 28.1.2019

Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!


21.01.2019

Sotočja 21.1.2019

Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!


14.01.2019

Sotočja 14.1.2019

Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!


07.01.2019

Sotočja 7.1.2019

Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!


24.12.2018

'Feeling good'

»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!


17.12.2018

Sotočja 17.12.2018

Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!


10.12.2018

Sotočja 10.12.2018

Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!


03.12.2018

Sotočja 3.12.2018

Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.


26.11.2018

Sotočja 26.11.2018

Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!


19.11.2018

Sotočja 19. 11. 2018

Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite


12.11.2018

Sotočja 12.11.2018

Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!


05.11.2018

Sotočja 5.11.2018

Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!


29.10.2018

Sotočja 29.10.2018

Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.


22.10.2018

Sotočja 22.10. 2018

Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.


15.10.2018

Sotočja 15.10.2018

Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.


Stran 13 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov