Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

'Največja težava je negotovost'

18.01.2021


Načrt za okrevanje po pandemiji in kriza italijanske vlade, kakšni so obeti za zagon kulturnega življenja koroških Slovencev, kdaj Porabju razvojna pomoč iz Slovenije

Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost?

Neposredno nič, pojasnjuje Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta.

»Posredno pa je tu  cela vrsta dejavnikov, ki bodo vplivali tudi na slovensko manjšino, v celoti vpeto v širši gospodarski okvir v Furlaniji - Julijski krajini in v Italiji.«

Kakšne so trenutne gospodarske razmere v Furlaniji - Julijski krajini? Podobne kot drugje, pravi naš sogovornik.

»Problem je velika negotovost. So sektorji, ki delajo, delajo kolikor toliko normalno. Imamo pa druge sektorje, ki so vezani predvsem na gostinstvo, da ne govorim o turizmu. ... Tu bodo posledice dolgoročno zelo hude.«

Kako pa komentira najnovejše politične zaplete v italijanski vladi? Glasovanje o zaupnici vladi v Italiji ni nič nenavadnega, so pa razmere tokrat zelo resne, ugotavlja.

»Smo v najhujši povojni krizi, s pandemijo, ki tudi v Italiji pobira nekaj 100 življenj na dan, z javnim dolgom, ki dosega 160 % BDP. Zgodi se lahko vse. Obstajajo scenariji, po katerih bi se lahko vlada obdržala, toda problem je, kakšna bo njena moč in kredibilnost.«

Poleti s polno paro naprej

Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo  težko vnovič pritegniti nazaj, opozarja tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Do leta 2022, ko bo zveza imela občni zbor ostaja tajnica, prav tako pa enkrat na teden dela v pisarni.

V teh časih pogreša druženja, pravi. Ni pevskih vaj, ni prireditev, tako da je zelo žalostno.

»Vajeni smo bili, da smo vseskozi imeli pevske vaje, nastope, redno smo se vsak teden srečevali v Farnem domu. Zdaj pa tega ni, tako da to res zelo pogrešamo.«

Epidemija, ki preprečuje druženje, predstavlja velik problem, še posebej pri kulturnih društvih.

»Kljub naši povezanosti bodo težave imela vsa društva in tudi naša organizacija. Nekaj časa še gre s čakanjem in prelaganjem prireditev, na daljši rok pa to ni mogoče. Kam pa lahko še preložiš? Odločili smo, da bomo vse prireditev skušali izpeljati, trenutno pa drugače kot prek spleta ne gre.«

Najprej jih čaka prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo začeli načrtovati novembra lani. Prireditev, ki bo posvečena pisatelju Janku Messnerju ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici njegove smrti, bodo posneli in jo nato predvajali prek spleta 8. februarja.

Prav odpovedi in preložitve načrtovanih dogodkov bodo, kot kaže,  krojile tudi prve mesece letošnjega leta. Podobno kot je bilo lani, ko so tik pred prvo zaustavitvijo javnega življenja še uspeli skupaj z občinstvom pripraviti koncert Koroška poje.

Tudi letos ga bodo, pripravljenih pa imajo več variant. Plan A, B in celo C. Ker zbori ne morejo vaditi, se bodo tokrat predstavili znani koroški slovenski solisti in solistke, glasbeniki, ki nastopajo sami. Od Bernarde Fink, Valentine Inzko, Maria Podrečnika, Gregorja Einspielerja, Katarine Hartmann do Tonča Feiniga.

»Ti so vabilo zelo radi sprejeli.«

Ena od možnosti je, da bodo koncert posneli, druga, da bi ga izpeljali ob omejenem številu občinstva, tretja pa, da omejitev zbiranja ne bo več in bo koncert 14. marca potekal tako kot prejšnja leta.

Spletne oziroma online prireditve so postale stalnica, pravi Zalka Kelih Olip in trenutno edina možnost za ohranitev kulturnega življenja koroških Slovencev.

»Smo v fazi, ko se naši ljudje tega navajajo. Počasi smo prišli do tega. Na začetku epidemije ni bilo tako, saj so bili ljudje vajeni obiskovati prireditve, se družiti, spremljati vse živo. Zdaj pa vsi vidimo, da to ni mogoče, ljudje počasi sprejemajo to ponudbo in se tega navajajo. V večji meri to velja za mlajšo publiko, pa tudi srednjo in starejšo. Odvisno od tega, koliko so vešči spleta. Mislim, da se bodo tudi tega ljudje navadili.«

Tovrstna srečanja so za koroške Slovence, pravi Zalka Kelih Olip, zelo pomembna. Opažajo namreč, da so za nekatere ljudi takšne prireditev edina priložnost, kjer se srečajo s slovensko govorečimi, prisluhnejo slovenski pesmi in besedi.

»Za manjšino je to zelo pomembno, zato skušamo za zdaj reševati in delati prireditev kolikor in kakor je možno. Seveda pa vsi upamo na boljše čase, da se bodo omejitve sprostile. Računam, da bo to poleti.«

Da se bo v poletnih mesecih kulturno življenje na avstrijskem Koroškem vrnilo v kolikor toliko normalne tirnice, je prepričan tudi poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Bolj ali manj smo vsi na istem, pravi.

»Kar smo načrtovali za 2020, smo morali odpovedati, preložiti ali reorganizirati. Nadomestilo za to je bilo v času prve zapore Kino v karanteni, kjer smo prek spleta na ogled ponudili 140 arhivskih posnetkov, da so tisti, ki drugače hodijo na naše kulturne prireditve, gledali posnetke doma.«

Pri SPZ v prvi polovici leta načrtujejo dokončati projekte v okviru 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Poleti pa računajo, da bodo otroške in mladinske programe že izvajali v normalnem obsegu, enako tudi jeseni, ko načrtujejo tudi več knjižnih izdaj.

Epidemija je kulturno življenje zelo prizadela, opaža tudi Mitja Rovšek. Ljudje so se odvadili obiskovanja prireditev.

»To bi lahko predstavljalo problem v prihodnje. Nekateri so si v tem času poiskali druge zaposlitve. Opazili smo, da se veliko ljudi zdaj posveča knjigam, kar je seveda dobro, ne more pa to nadomestiti socialnih stikov. Mislim, da bomo morali kulturno delovanje zelo okrepiti, da se bo skupaj s kulturniki vrnilo tudi občinstvo.«

Slovenska razvojna pomoč Porabju še letos?

Epidemija covida-19 je prizadela tudi Porabje, v prvem valu ne tako hudo, v drugem pa malo bolj, toda razmere so obvladljive, v pogovoru s Silvo Eöry pravi generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček.

»Omejitveni ukrepi so zarezali v vsakdanji življenjski ritem. V Porabju se je ustavilo kulturno dogajanje, običajno zelo živo in za tamkajšnjo slovensko skupnost zelo pomembno. Zelo prizadeto je gospodarstvo in predvsem turizem. Zaprta sta dva najpomembnejša turistična ponudnika - slovenski hotel in restavracija Lipa ter slovenska vzorčna kmetija.«

V prvem valu epidemije je bila pretrgana vez Porabja z matično državo, saj so bili zaprti vsi trije mejni prehodi s Slovenijo, porabski rojaki, ki so darovali 2000 mask, pa so dokazali, da jih tudi zaprta meja ne more ločiti. V vmesnem obdobju, ko omejitev ni bilo, so izpeljali nekaj prireditev in gostili nekatere predstavnike slovenske vlade.

Kljub epidemiji je bilo lansko leto uspešno na dveh ključnih področjih, je prepričana generalna konzulka, in sicer na področju razvoja slovenskega Porabja in narodnostnega šolstva.

»Porabje je bilo videno v Sloveniji in na Madžarskem, in to je konkurenčnost neke regije in za slovensko skupnost dobra popotnica za naprej.«

Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj območja, ki je prioriteta.

Z zamikom se je tako začel izvajati razvojni program slovenskega Porabja. Konec lanskega leta je tako madžarska vlada nakazala 650.000 evrov in v treh letih sledijo še trije takšni zneski, s katerimi naj bi izboljšali infrastrukturo, spodbudili gospodarsko dejavnost in turizem. Nekaj podobnega si rojaki obetajo tudi od matične države.

»O razvojnem gospodarskem sodelovanju se pogovarjamo že več let, zdaj pa smo prišli v fazo realizacije…V pripravi je podoben slovenski program prav tako za štiriletno obdobje. Dodatno naj bi se iz njega financirali dve manjši slovenski investiciji, da bi slovenski jezik dobil tudi ekonomsko vrednost.«

Osnutek, ki ga mora na koncu potrditi vlada, je pripravljen za nadaljnje medresorsko usklajevanje, pojasnjuje Metka Lajnšček, ki upa in pričakuje, da bodo že letos poleg madžarskih na voljo tudi slovenska razvojna sredstva.

»Za preživetje in ohranitev slovenske skupnosti sta ključni dve področji, gospodarstvo in šolstvo oziroma jezik, ki sta povezani. Zagotoviti je treba pogoje, da bodo mladi slovenščino prepoznali kot jezik priložnosti, ki jim lahko pomaga pri uresničevanju njihovih poklicnih ambicij v domačem okolju. Zato so ti razvojni programi zelo pomembni.«

Več v oddaji. Prisluhnite!

 


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

'Največja težava je negotovost'

18.01.2021


Načrt za okrevanje po pandemiji in kriza italijanske vlade, kakšni so obeti za zagon kulturnega življenja koroških Slovencev, kdaj Porabju razvojna pomoč iz Slovenije

Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost?

Neposredno nič, pojasnjuje Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz Trsta.

»Posredno pa je tu  cela vrsta dejavnikov, ki bodo vplivali tudi na slovensko manjšino, v celoti vpeto v širši gospodarski okvir v Furlaniji - Julijski krajini in v Italiji.«

Kakšne so trenutne gospodarske razmere v Furlaniji - Julijski krajini? Podobne kot drugje, pravi naš sogovornik.

»Problem je velika negotovost. So sektorji, ki delajo, delajo kolikor toliko normalno. Imamo pa druge sektorje, ki so vezani predvsem na gostinstvo, da ne govorim o turizmu. ... Tu bodo posledice dolgoročno zelo hude.«

Kako pa komentira najnovejše politične zaplete v italijanski vladi? Glasovanje o zaupnici vladi v Italiji ni nič nenavadnega, so pa razmere tokrat zelo resne, ugotavlja.

»Smo v najhujši povojni krizi, s pandemijo, ki tudi v Italiji pobira nekaj 100 življenj na dan, z javnim dolgom, ki dosega 160 % BDP. Zgodi se lahko vse. Obstajajo scenariji, po katerih bi se lahko vlada obdržala, toda problem je, kakšna bo njena moč in kredibilnost.«

Poleti s polno paro naprej

Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo  težko vnovič pritegniti nazaj, opozarja tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Do leta 2022, ko bo zveza imela občni zbor ostaja tajnica, prav tako pa enkrat na teden dela v pisarni.

V teh časih pogreša druženja, pravi. Ni pevskih vaj, ni prireditev, tako da je zelo žalostno.

»Vajeni smo bili, da smo vseskozi imeli pevske vaje, nastope, redno smo se vsak teden srečevali v Farnem domu. Zdaj pa tega ni, tako da to res zelo pogrešamo.«

Epidemija, ki preprečuje druženje, predstavlja velik problem, še posebej pri kulturnih društvih.

»Kljub naši povezanosti bodo težave imela vsa društva in tudi naša organizacija. Nekaj časa še gre s čakanjem in prelaganjem prireditev, na daljši rok pa to ni mogoče. Kam pa lahko še preložiš? Odločili smo, da bomo vse prireditev skušali izpeljati, trenutno pa drugače kot prek spleta ne gre.«

Najprej jih čaka prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo začeli načrtovati novembra lani. Prireditev, ki bo posvečena pisatelju Janku Messnerju ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici njegove smrti, bodo posneli in jo nato predvajali prek spleta 8. februarja.

Prav odpovedi in preložitve načrtovanih dogodkov bodo, kot kaže,  krojile tudi prve mesece letošnjega leta. Podobno kot je bilo lani, ko so tik pred prvo zaustavitvijo javnega življenja še uspeli skupaj z občinstvom pripraviti koncert Koroška poje.

Tudi letos ga bodo, pripravljenih pa imajo več variant. Plan A, B in celo C. Ker zbori ne morejo vaditi, se bodo tokrat predstavili znani koroški slovenski solisti in solistke, glasbeniki, ki nastopajo sami. Od Bernarde Fink, Valentine Inzko, Maria Podrečnika, Gregorja Einspielerja, Katarine Hartmann do Tonča Feiniga.

»Ti so vabilo zelo radi sprejeli.«

Ena od možnosti je, da bodo koncert posneli, druga, da bi ga izpeljali ob omejenem številu občinstva, tretja pa, da omejitev zbiranja ne bo več in bo koncert 14. marca potekal tako kot prejšnja leta.

Spletne oziroma online prireditve so postale stalnica, pravi Zalka Kelih Olip in trenutno edina možnost za ohranitev kulturnega življenja koroških Slovencev.

»Smo v fazi, ko se naši ljudje tega navajajo. Počasi smo prišli do tega. Na začetku epidemije ni bilo tako, saj so bili ljudje vajeni obiskovati prireditve, se družiti, spremljati vse živo. Zdaj pa vsi vidimo, da to ni mogoče, ljudje počasi sprejemajo to ponudbo in se tega navajajo. V večji meri to velja za mlajšo publiko, pa tudi srednjo in starejšo. Odvisno od tega, koliko so vešči spleta. Mislim, da se bodo tudi tega ljudje navadili.«

Tovrstna srečanja so za koroške Slovence, pravi Zalka Kelih Olip, zelo pomembna. Opažajo namreč, da so za nekatere ljudi takšne prireditev edina priložnost, kjer se srečajo s slovensko govorečimi, prisluhnejo slovenski pesmi in besedi.

»Za manjšino je to zelo pomembno, zato skušamo za zdaj reševati in delati prireditev kolikor in kakor je možno. Seveda pa vsi upamo na boljše čase, da se bodo omejitve sprostile. Računam, da bo to poleti.«

Da se bo v poletnih mesecih kulturno življenje na avstrijskem Koroškem vrnilo v kolikor toliko normalne tirnice, je prepričan tudi poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Bolj ali manj smo vsi na istem, pravi.

»Kar smo načrtovali za 2020, smo morali odpovedati, preložiti ali reorganizirati. Nadomestilo za to je bilo v času prve zapore Kino v karanteni, kjer smo prek spleta na ogled ponudili 140 arhivskih posnetkov, da so tisti, ki drugače hodijo na naše kulturne prireditve, gledali posnetke doma.«

Pri SPZ v prvi polovici leta načrtujejo dokončati projekte v okviru 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Poleti pa računajo, da bodo otroške in mladinske programe že izvajali v normalnem obsegu, enako tudi jeseni, ko načrtujejo tudi več knjižnih izdaj.

Epidemija je kulturno življenje zelo prizadela, opaža tudi Mitja Rovšek. Ljudje so se odvadili obiskovanja prireditev.

»To bi lahko predstavljalo problem v prihodnje. Nekateri so si v tem času poiskali druge zaposlitve. Opazili smo, da se veliko ljudi zdaj posveča knjigam, kar je seveda dobro, ne more pa to nadomestiti socialnih stikov. Mislim, da bomo morali kulturno delovanje zelo okrepiti, da se bo skupaj s kulturniki vrnilo tudi občinstvo.«

Slovenska razvojna pomoč Porabju še letos?

Epidemija covida-19 je prizadela tudi Porabje, v prvem valu ne tako hudo, v drugem pa malo bolj, toda razmere so obvladljive, v pogovoru s Silvo Eöry pravi generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček.

»Omejitveni ukrepi so zarezali v vsakdanji življenjski ritem. V Porabju se je ustavilo kulturno dogajanje, običajno zelo živo in za tamkajšnjo slovensko skupnost zelo pomembno. Zelo prizadeto je gospodarstvo in predvsem turizem. Zaprta sta dva najpomembnejša turistična ponudnika - slovenski hotel in restavracija Lipa ter slovenska vzorčna kmetija.«

V prvem valu epidemije je bila pretrgana vez Porabja z matično državo, saj so bili zaprti vsi trije mejni prehodi s Slovenijo, porabski rojaki, ki so darovali 2000 mask, pa so dokazali, da jih tudi zaprta meja ne more ločiti. V vmesnem obdobju, ko omejitev ni bilo, so izpeljali nekaj prireditev in gostili nekatere predstavnike slovenske vlade.

Kljub epidemiji je bilo lansko leto uspešno na dveh ključnih področjih, je prepričana generalna konzulka, in sicer na področju razvoja slovenskega Porabja in narodnostnega šolstva.

»Porabje je bilo videno v Sloveniji in na Madžarskem, in to je konkurenčnost neke regije in za slovensko skupnost dobra popotnica za naprej.«

Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj območja, ki je prioriteta.

Z zamikom se je tako začel izvajati razvojni program slovenskega Porabja. Konec lanskega leta je tako madžarska vlada nakazala 650.000 evrov in v treh letih sledijo še trije takšni zneski, s katerimi naj bi izboljšali infrastrukturo, spodbudili gospodarsko dejavnost in turizem. Nekaj podobnega si rojaki obetajo tudi od matične države.

»O razvojnem gospodarskem sodelovanju se pogovarjamo že več let, zdaj pa smo prišli v fazo realizacije…V pripravi je podoben slovenski program prav tako za štiriletno obdobje. Dodatno naj bi se iz njega financirali dve manjši slovenski investiciji, da bi slovenski jezik dobil tudi ekonomsko vrednost.«

Osnutek, ki ga mora na koncu potrditi vlada, je pripravljen za nadaljnje medresorsko usklajevanje, pojasnjuje Metka Lajnšček, ki upa in pričakuje, da bodo že letos poleg madžarskih na voljo tudi slovenska razvojna sredstva.

»Za preživetje in ohranitev slovenske skupnosti sta ključni dve področji, gospodarstvo in šolstvo oziroma jezik, ki sta povezani. Zagotoviti je treba pogoje, da bodo mladi slovenščino prepoznali kot jezik priložnosti, ki jim lahko pomaga pri uresničevanju njihovih poklicnih ambicij v domačem okolju. Zato so ti razvojni programi zelo pomembni.«

Več v oddaji. Prisluhnite!

 


19.12.2016

Sotočja 19.12.2016

V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.


12.12.2016

Sotočja 12.12.2016

Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji. Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete. Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža. Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.


05.12.2016

Sotočja, 05.12.2016

Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.


28.11.2016

Sotočja 28.11.2016

Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu. Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel? Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača? Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi? Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.


21.11.2016

Sotočja 21.11.2016

Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni seji mešane slovensko madžarske komisije. Gostimo travmatologa Romana Schellandra, ki pove več tudi o razmerah na področju zdravstva v Avstriji. Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta - Žarka, rojenega pred 100 leti. Z rojakom iz Zagreba Slavkom Alojzom Kramarjem se pogovarjamoi o slovenskih izgnancih v NDH med drugo svetovno vojno. Knjigo o tem je predstavil v tamkajšnjem Slovenskem domu. Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci pa pojasni Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Živahno bo, pravi. Prisluhnite!


14.11.2016

Sotočja 14.11.2016

Jezik in identiteta, kako sta povezana? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja vse bolj aktualno. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji. S tržaškim rojakom, zgodovinarjem Gorazdom Bajcem se oziramo v čase pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kakšne spremembe so doživljali rojaki v Furlaniji-Julijski krajini? Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, soustanovitelja planinske sekcije v društvu Bazovica, ter se pridružimo najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev na praznovanju 20-letnice delovanja.


07.11.2016

Sotočja 7.11.2016

Sredi novembra se bo v Budimpešti sestala mešana slovensko- madžarska komisija. Kaj od tokratnega že 16. srečanja pričakujejo porabski Slovenci, preverjamo v tokratni oddaji. Rojaka iz Furlanije Julijske krajine, Joška Sirka in Avguština Devetaka, uveljavljena gostinca in spodbujevalca turističnega razvoja, med drugim sprašujemo, kakšne so njune izkušnje s povezovanjem, tudi prek meje. Spominjamo se znamenitega tržaškega fotografa Maria Magajne, ki so se mu v Trstu poklonili z veliko razstavo. Na Reki se ustavimo na 21. mednarodnem lutkarskem festivalU. Na Obirskem pa z Avguštinom Brumnikom, predsednikom SPD Valentin Polanšek, spregovorimo o njihovi živahni pevski dejavnosti. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


31.10.2016

Sotočja 31.10.2016

Rojaki iz Doberdoba in Gorice so bili pobudniki za postavitev spominskega obeležja padlim Slovencem na goriškem Krasu med prvo svetovno vojno. Več o odkritju spomenika, ki predstavlja tudi simbol slovenske navzočnosti na tem območju, lahko slišite v oddaji. Pred volitvami v koroško kmetijsko zbornico se pogovarjamo z nosilcem liste Skupnosti južnokoroških kmetov, županom Železne Kaple Francem Jožefom Smrtnikom. Spoznate lahko porabsko Slovenko Gabriello Labricz, ki je okrepila učiteljske vrste na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, rojakinjo z Reke Diano Jenul, magistrico informatike, ki se med drugim ukvarja s prevajanjem in je sodna tolmačka, in mladega podjetnika iz Plešc Roka Andlarja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


24.10.2016

Sotočja, 24.10.2016

Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.


17.10.2016

Sotočja 17.10.2016

V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine. V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete. Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi. V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!


10.10.2016

Sotočja 10.10.2016

O sporočilu SLOMAKA – slovenske manjšinske koordinacije - poslancem evropskega parlamenta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. O skupnem kolesarjenju slovenskega in madžarskega predsednika države. O praznovanju obletnice koroškega plebiscita z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – društva, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami. O slovenščini v družini, ki v dvo ali večjezičnem okolju terja dodatne napore. O širjenju evropskih dnevov kulturne dediščine s Tržaškega v Špeter in predstavitvi rojakov iz Furlanije Julijske krajine na 48. Barkovljanki. Prusluhnuite rojakom iz sosednjih držav!


10.10.2016

Sotočja 3. 10. 2016

Slovenistika v Gradcu ima več kot 200-letno tradicijo. O njenem današnjem položaju se pogovarjamo z doktorjem Andrejem Lebnom, profesorjem na Inštitutu za slavistiko univerze Karla Franza v Gradcu. Manj spodbudna zgodba prihaja iz beneške občine Tipana. »Poslušaj, glej in molči«, je geslo občine, pravi tam živeči tržaški rojak Marko Trnovec. Zaradi javnega zavzemanja za pravice Slovencev si je prislužil ovadbo in se na koncu odločil za odhod na tuje. V Opatiji smo se pridružili predstavnikom slovenskih društev na Hrvaškem na njihovem 13. Srečanju in si v Števanovcih ogledali premiero nove igre porabske gledališke skupine Veseli pajdaši. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veselo. Prisluhnite!


26.09.2016

Sotočja 26.09.2016

Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.


19.09.2016

Sotočja 19.9.2016

Preverjamo, kakšno je letos zanimanje za učenje slovenskega jezika in kulture na Reki in v Pulju. Ravnatelj tržaške Glasbene matice Bogdan Kralj pove več o novostih, s katerimi želijo še povečati zanimanje za glasbeno izobraževanje in hkrati izboljšati znanje slovenščine. Gostimo dva umetnika, koroška Slovenca, glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša. Prvi se tudi na svojem sedmem albumu vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, drugi pa se z razstavo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, z naslovom Babica, pokloni svojim družinskim koreninam in vsem umrlim v tem taborišču. Klara Fodor, predsednica društva slovenskih porabskih upokojencev, pa pojasni, zakaj tudi porabskim upokojenim rojakom vedno zmanjkuje časa.


29.08.2016

Sotočja 29.8.2016

Boris Pahor, naš znani in cenjeni rojak iz zamejstva, je praznoval 103. rojstni dan in ta dogodek bomo obeležili tudi v oddaji Sotočja. Ker se bliža novo šolsko leto, bomo preverili, kakšen je položaj slovenskega jezika v izobraževanih ustanovah in nasploh v Furlaniji Julijski Krajini. Obiskali bomo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem so nekaj več pozornosti namenili povezovanju s Slovenci iz zamejstva, točneje s porabskimi Slovenci. Polde Zunder, župnik iz Železne Kaple, bo spregovoril o ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem. V oddaji Sotočja pa bomo predstavili tudi projekt Vžgano v spomin, ki obravnava dokaj prezrto tematiko požigov vasi med 2. Svetovno vojno na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.


05.09.2016

Sotočja 5.9. 2016

V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!


05.09.2016

Sotočja 5.9. 2016

V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!


22.08.2016

Sotočja

V tokratnih Sotočjih bomo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Tako kot že vrsto zadnjih let je v Monoštru sredina avgusta prinesla Mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. O utripu in poteku 15. kolonije, podpori lokalnega okolja ter druženju umetnikov boste lahko več slišali v oddaji. Umetnost risanja karikatur pa utira pot Bojanu Grlici z Reke, ki je z Društvom Bazovica povezan od malih nog, zadnja leta predvsem s svojimi risbami, za katere je prejel že več nagrad. V Sotočjih bomo pot nadaljevali v Nabrežini pri Trstu, kjer je živela in ustvarjala Bogomila Doljak. Zgodbo in delo te vsestranske umetnice, ki se je poslovila v začetku leta, te dni pa so ji postavili bogato in zanimivo razstavo, bomo spoznali tudi v naši oddaji. Odpravljamo pa se tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško, kjer živi Marta Polanšek, upokojena učiteljica, ki nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata, skladatelja, učitelja in narodnega buditelja. Več pa v ponedeljek po 20. Uri v Sotočjih!


15.08.2016

Sotočja 15.8.2016

Vseslovenski simfonični orkester je združil mlade glasbenike iz Slovenije in sosednjih držav. Pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča je premierno nastopil konec junija letos ob začetku tokratnega srečanja Dobrodošli doma. Na koncertu v Slovenski filharmoniji so se orkestru pridružili gosti: Slovenski mendoški oktet iz Argentine, sopranistka, rojakinja iz Kanade, Theresa Plut, harfistka Tina Žerdin, mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke in Slovenski oktet. Posnetku koncerta, na katerem je orkester krstno izvedel skladbo Splet slovenskih ljudskih mladega skladatelja Petra Tovornika. Prisluhnite jim!


08.08.2016

Sotočja 8.8.2016

Med perečimi temami, ki zaposlujejo predstavnike rojakov v Furlaniji Julijski krajini, so tudi preredka srečanja s pristojnimi v Rimu. Na Rebrci pri Železni Kapli se pridružimo mladim umetnikom, ki so tokrat pripravili lutkovno predstavo, posvečeno Shakespeareju in kresni noči. Gostimo porabsko rojakinjo Anito Vajda, ki se je po končanem študiju v Ljubljani vrnila domov in zdaj v Monoštru vodi hotel Lipa. Prisluhnete pa lahko tudi Martini Rejec, mladi glasbenici z Reke, ki igra kitaro, piše pesmi, pripravlja kabaret predstavo in sodeluje v več glasbenih skupinah.


Stran 19 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov