Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Brez kulture ni družbe in brez družbe ni življenja

22.03.2021


Ddr. Marian Wakounig o avstrijskih ukrepih za blažitev posledic pandemije, Livio Semolič o obnovi narodnih domov v Trstu in Gorici, 40 let Odprte meje, prehranska dediščina Pomurja in Porabja

Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan ddr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu. Sprejeti ukrepi so državo stali več kot 33 milijard evrov, od tega so sedem milijard evrov namenili za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki je delodajalcem omogočil ohranitev delovnih mest in ki nsodi med enega najučinkovitejših.

Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. V letu 2020 je namreč BDP v primerjavi z letom prej padel za kar deset odstotkov oziroma 40 milijard evrov.

"Bankirji ugotavljajo, da je to največji upad po drugi svetovni vojni."

Poleg pol milijona zaposlenih, ki imajo skrajšan delovni čas, je pol milijona ljudi v Avstriji ostalo brez zaposlitve, kar pomeni, da je milijon prebivalcev ta hip v negotovih delovnih razmerjih. Najbolj prizadet je turizem in z njim povezane dejavnosti.

Prizadetim bo davčna uprava med drugim pomagala z možnostjo plačila davkov po obrokih, in sicer kar 36 mesecev in ne le eno leto, kot je to veljalo doslej. Izgube iz lanskega leta pa bodo lahko poravnali z dobički iz let 2018 in 2019. Država, ki prizadetim podjetjem krije fiksne stroške, je nadomestila tudi izpad prihodkov podjetjem, ki so morala ustaviti svoje dejavnosti novembra in decembra lani.

"Vzeli smo denar, ki smo ga imeli na razpolago, in ga namenili zaposlenim, podjetnikom, kulturno dejavnost ... Če kdo tu kritizira Avstrijo, ne pozna vseh dejstev in razmer v drugih državah. Po eni od raziskav je naša država povsem v vrhu po pomoči prizadetim."

Pomagajo tudi kulturni dejavnosti in društvom, ki jih je v Avstriji vsaj 60.000. Za njih so ustanovili poseben sklad, iz katerega kulturna društva črpajo denar, pojasnjuje ddr. Marian Wakounig.

"Pomembno nam je, da zagotovimo obstoj teh kulturnih društev. Glavni turistični proizvod Avstrije ni šport, niso Alpe, to je naša kultura. K nam prihajajo obiskovalci kulturnih prireditev z vsega sveta in če ne bi subvencionirali tega, bi se odrekli vsemu, po čimer slovi Dunaj, ki je mesto kulture in glasbe."

Sicer pa se tudi pri naših severnih sosedih razmere hitro poslabšujejo in zagon gospodarstva bo mogoč šele, ko bo epidemija pod nadzorom in bo dosežena precepljenost.

Trije Narodni domovi (skoraj) v rokah Slovencev

Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje vnovič najemati posojila. Denar iz Rima naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, ki se bodo kmalu rešili, je prepričan deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, zadnjih 15 let tesno povezan s prenosom narodnih domov v roke slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini (FJK). Najbolj prav s Trgovskim domom v Gorici, ki je prvi dočakal prenovo.

Leta 2006 je takrat deželna vlada z njim podpisala pogodbo o svetovanju, da bi končno začeli postopek prenosa nepremičnin, ki ga določa 19. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.

Na začetku je bilo veliko težav. Zakon namreč jasno določa, da organizacijam, ki delujejo v teh domovih, nihče ne more odrediti izselitve, zato so morali čakati, da se posamezni prostori izpraznijo in nato začeti postopke za njihov prenos. Največja težava pa je bil denar za obnovo izpraznjenih prostorov, saj zakon ne omenja financiranja obnove, se začetkov spominja Livio Semolič.

Po 15 letih je v Trgovskem domu v Gorici v pritličju urejena nova knjižnica, poimenovana po Damirju Feiglu, znanem goriškem kulturnem delavcu in pisatelju. Že zdaj zelo pomembna ustanova bo v prihodnje postala še pomembnejša, je prepričan naš sogovornik.

"V teh novih prostorih v središču mesta, ki predstavljajo pravo izložbo naše skupnosti. Če je danes to prostor srečevanja predvsem mladih, računam, da bo v prihodnje to postal pravi večkulturni center."

Slovesno odprtje prenovljenih prostorov knjižnice so morali zaradi epidemije preložiti na april. V drugo nadstropje Trgovskega doma naj bi se kmalu vselili obe slovenski glasbeni šoli – Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Četrto podstrešno nadstropje pa je namenjeno obema krovnima organizacijama, vendar je pred tem nujno temeljite obnove.

Livio Semolič je intenzivno vpet tudi v obnovo še enega narodnega doma in sicer pri Svetem Ivanu v Trstu. Tudi tu se je začelo že pred skoraj 15 leti, ko je dežela FJK pod vodstvom Riccarda Illyja in na pobudo Mirka Špacapana za obnovo namenila 1,5 milijona evrov.

"Sledilo je mučno in dolgotrajno dogovarjanje z deželo, da smo z mrtve točke premaknili prenos in obnovo poslopja. Januarja letos so se začela obnovitvena dela, ki naj bi bila končana leta 2023."

V Narodnem domu pri Svetem Ivanu bodo prostori za Slovenski raziskovalni inštitut in Narodno in študijsko knjižnico. Denar za obnovo obeh domov, ki sicer nista v lasti slovenske narodne skupnosti, je prispevala dežela FJK.

"Dežela se je dobro odrezala, saj je za obnovo Trgovskega doma v Gorici in Narodnega doma pri Svetem Ivanu v Trstu namenila pet milijonov evrov."

Posebna zgodba pa je Narodni dom v središču Trsta, v ulici Filzi, požgan pred dobrimi sto leti in lani slovesno vrnjen slovenski narodni skupnosti. Za dejanski prenos lastništva na Fundacijo Narodni dom pa mora italijanski parlament spremeniti prav 19. člen zaščitnega zakona. Postopki za to so pripravljeni in bodo v kratkem končani, je optimistična senatorka Tatjana Rojc.

Meja mora ostati odprta

Pretekli konec tedna bi občini Dolina in Hrpelje-Kozina zaznamovali 40 let pohoda Odprta meja, ki simbolizira čezmejno sodelovanje in prijateljstvo. Zaradi pandemije je tradicionalno srečanje že drugo leto zapored odpadlo. Ker pa je poziv k odprti meji danes še kako aktualen, sta se župana pobratenih občin kljub vsemu odločila zaznamovati okroglo obletnico.

Čezmejni pohod v dolini Glinščice je bila vizionarska ideja, ki je v osemdesetih letih omogočila prost prehod zaprte meje. Nekdanji župan občine Dolina Boris Pangerc, ki se je kot dejavni član domačega kulturnega društva udeležil prvega pohoda, v pogovoru s Špelo Lenardič ugotavlja, da je bila to revolucionarna ideja. Na pohod se je namreč 27. marca 1981 odpravilo več sto ljudi.

"Tisti pohod mi je resnično ostal v spominu, saj je bilo takrat na celotnem Tržaškem ozemlju čutiti posebno razpoloženje. Meja je vedno pomenila nekaj utesnjenega, zdaj pa je bila naenkrat dana možnost, da greš čez maloobmejni prehod svobodno, da te nihče pri tem ne ovira. Imeli smo občutek, da smo zadihali."

Zamisel za pohod brez meja se je porodila nekdanjemu županu občine Dolina Edvinu Švabu, ki je veliko moči vlagal v sožitje med sosednjima narodoma.

Trudil se je, da bi naroda na Tržaškem sodelovala, in ohranjal stike z italijansko manjšino v Sloveniji. In od tu verjetno tudi ideja, da bi vsaj en dan v letu odprli to mejo in pustili ljudem, da se svobodno družijo, se začetkov spominja nekdanji župan Doline Boris Pangerc.

"To je bila za tisti čas revolucionarna ideja. Pomislimo, da je v občini Dolini potekala železna zavesa. Takrat je bila meja z Jugoslavijo razmejitev med dvema svetovoma, med dvema različnima ideološkima in političnima sistemoma."

Na prelomu tisočletja so čezmejni prireditvi želeli dati poseben pečat. Leta 2000 so k sodelovanju povabili vse občine vzdolž nekdanje meje, od Milj do Nove Gorice.

"Takrat je bil pohod Odprta meja res izjemno občuten. Računajte, da se je prireditve, ki je potekala več dni, udeležilo skoraj 500.000 ljudi. Če povežemo Goriško, Tržaško, Koprsko in Novogoriško, je bilo to res masivno pretakanje."

Tudi po padcu državne meje pohod ni izgubil svojega čara. Ohranjanje prijateljskih vezi in sodelovanja med občinami je namreč še kako pomembno. V obdobju vnovičnega zapiranja v lastne ograde, tako zaradi prihoda beguncev kot zaradi pandemije, je poziv k odprti meji še kako aktualen, opozarja današnji župan Doline Sandi Klun.

"Meja mora biti odprta. Ljudje so dali življenja za odprto mejo, za prost pretok med narodi, med ljudmi, ne glede na begunce, ne glede na covid."

Ob 40-letnici priljubljenega pohoda bodo pripravili dokumentarni film. Občina Dolina bo 130.000 evrov, ki jih je prejela od dežele Furlanije - Julijske krajine, porabila tudi za ureditev in obnovo čezmejne poti prijateljstva.

Prehranska dediščina

Etnologinja in kulturna antropologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja se pri svojem delu velikokrat loteva tem, ki so povezane tudi z rojaki na Madžarskem. Letos se tako ukvarja s prehransko dediščino Pomurja in Porabja. Prvi izsledki raziskave so že predstavljeni na muzejski spletni strani, razstavo pa bodo v muzeju pripravili v drugi polovici leta.

Kot je Silvi Eöry pojasnila Jelka Pšajd, so se te teme lotili, ker je Slovenija za letos dobila naziv evropske gastronomske regije.

"Leto je posvečeno gastronomiji in v našem muzeju smo se odločili, da bomo tudi zaradi tega, pa ne samo zaradi tega, pripravili razstavo o prehranski dediščini Pomurja in Porabja."

Razstava bo odprta v drugi polovici leta, pripravljajo tudi knjigo in dokumentarni film z gospodinjami iz Pomurja in Porabja, ki pripravljajo različne jedi. Te so gospodinje same izbrale in bodo prikazale, kako jih same pripravljajo. Načini so zelo različni in vsi so pravi, poudarja etnologinja Jelka Pšajd.

"Pri prehrani se mi zdi pomembno opozoriti, da je vsaka jed pravilna, ni nepravilne gibánce ali gibíce ali gíbanice, vsaka pogača je pravilna, saj jo gospodinja dela v določenem prostoru s svojim znanjem in ker je njen okus pravi za družino ali tistega, ki jo bo jedel."

Predstavljena bo današnja priprava jedi, dodaja sogovornica, ni nujno, da gre za strogo tradicionalen način. Načrtujejo okrogle mize o prehrani danes, tudi o zavrženi hrani, ki je problem sodobne družbe, ter muzejske delavnice s kuhanjem in pečenjem za otroke in odrasle, tudi z gospodinjami, ki nastopajo v filmu.

"Verjamem, da bo to zanimivo za širšo javnost, tudi če malo karikiramo, zaradi nečimrnosti gospodinj, ki jih zanima, kako drugi to počnejo."

Kakšne pa so razlike pri jedeh Pomurja in Porabja? Drugačno je poimenovanje jedi in šege oziroma navade pri posameznih obredih, to velja tudi za velikonočne obrede. Kot primer navaja drobtine. V Porabju blagoslovljenih krušnih drobtin niso smeli dajati živini, ker so blagoslovljene. V prekmurskem prostoru in v Slovenskih Goricah pa so te drobtine morali dati tudi živini, da bi bila deležna tega blagoslova. Odnos do kruha in drugih blagoslovljenih jedi pa ostaja enak v celotnem prostoru.

"Spoštljiv, še vedno, ne tako kot v preteklosti, ampak še vedno spoštljiv. Ravno zaradi blagoslova je spoštovanje nekako večje kot pri vsakdanjih jedeh. In še vedno se poskrbi, da se te blagoslovljene jedi pojedo do konca, da se jih ne zavrže."

Več pa lahko slišite v oddaji.


Sotočja

857 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Brez kulture ni družbe in brez družbe ni življenja

22.03.2021


Ddr. Marian Wakounig o avstrijskih ukrepih za blažitev posledic pandemije, Livio Semolič o obnovi narodnih domov v Trstu in Gorici, 40 let Odprte meje, prehranska dediščina Pomurja in Porabja

Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan ddr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu. Sprejeti ukrepi so državo stali več kot 33 milijard evrov, od tega so sedem milijard evrov namenili za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki je delodajalcem omogočil ohranitev delovnih mest in ki nsodi med enega najučinkovitejših.

Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. V letu 2020 je namreč BDP v primerjavi z letom prej padel za kar deset odstotkov oziroma 40 milijard evrov.

"Bankirji ugotavljajo, da je to največji upad po drugi svetovni vojni."

Poleg pol milijona zaposlenih, ki imajo skrajšan delovni čas, je pol milijona ljudi v Avstriji ostalo brez zaposlitve, kar pomeni, da je milijon prebivalcev ta hip v negotovih delovnih razmerjih. Najbolj prizadet je turizem in z njim povezane dejavnosti.

Prizadetim bo davčna uprava med drugim pomagala z možnostjo plačila davkov po obrokih, in sicer kar 36 mesecev in ne le eno leto, kot je to veljalo doslej. Izgube iz lanskega leta pa bodo lahko poravnali z dobički iz let 2018 in 2019. Država, ki prizadetim podjetjem krije fiksne stroške, je nadomestila tudi izpad prihodkov podjetjem, ki so morala ustaviti svoje dejavnosti novembra in decembra lani.

"Vzeli smo denar, ki smo ga imeli na razpolago, in ga namenili zaposlenim, podjetnikom, kulturno dejavnost ... Če kdo tu kritizira Avstrijo, ne pozna vseh dejstev in razmer v drugih državah. Po eni od raziskav je naša država povsem v vrhu po pomoči prizadetim."

Pomagajo tudi kulturni dejavnosti in društvom, ki jih je v Avstriji vsaj 60.000. Za njih so ustanovili poseben sklad, iz katerega kulturna društva črpajo denar, pojasnjuje ddr. Marian Wakounig.

"Pomembno nam je, da zagotovimo obstoj teh kulturnih društev. Glavni turistični proizvod Avstrije ni šport, niso Alpe, to je naša kultura. K nam prihajajo obiskovalci kulturnih prireditev z vsega sveta in če ne bi subvencionirali tega, bi se odrekli vsemu, po čimer slovi Dunaj, ki je mesto kulture in glasbe."

Sicer pa se tudi pri naših severnih sosedih razmere hitro poslabšujejo in zagon gospodarstva bo mogoč šele, ko bo epidemija pod nadzorom in bo dosežena precepljenost.

Trije Narodni domovi (skoraj) v rokah Slovencev

Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje vnovič najemati posojila. Denar iz Rima naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, ki se bodo kmalu rešili, je prepričan deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, zadnjih 15 let tesno povezan s prenosom narodnih domov v roke slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini (FJK). Najbolj prav s Trgovskim domom v Gorici, ki je prvi dočakal prenovo.

Leta 2006 je takrat deželna vlada z njim podpisala pogodbo o svetovanju, da bi končno začeli postopek prenosa nepremičnin, ki ga določa 19. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.

Na začetku je bilo veliko težav. Zakon namreč jasno določa, da organizacijam, ki delujejo v teh domovih, nihče ne more odrediti izselitve, zato so morali čakati, da se posamezni prostori izpraznijo in nato začeti postopke za njihov prenos. Največja težava pa je bil denar za obnovo izpraznjenih prostorov, saj zakon ne omenja financiranja obnove, se začetkov spominja Livio Semolič.

Po 15 letih je v Trgovskem domu v Gorici v pritličju urejena nova knjižnica, poimenovana po Damirju Feiglu, znanem goriškem kulturnem delavcu in pisatelju. Že zdaj zelo pomembna ustanova bo v prihodnje postala še pomembnejša, je prepričan naš sogovornik.

"V teh novih prostorih v središču mesta, ki predstavljajo pravo izložbo naše skupnosti. Če je danes to prostor srečevanja predvsem mladih, računam, da bo v prihodnje to postal pravi večkulturni center."

Slovesno odprtje prenovljenih prostorov knjižnice so morali zaradi epidemije preložiti na april. V drugo nadstropje Trgovskega doma naj bi se kmalu vselili obe slovenski glasbeni šoli – Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Četrto podstrešno nadstropje pa je namenjeno obema krovnima organizacijama, vendar je pred tem nujno temeljite obnove.

Livio Semolič je intenzivno vpet tudi v obnovo še enega narodnega doma in sicer pri Svetem Ivanu v Trstu. Tudi tu se je začelo že pred skoraj 15 leti, ko je dežela FJK pod vodstvom Riccarda Illyja in na pobudo Mirka Špacapana za obnovo namenila 1,5 milijona evrov.

"Sledilo je mučno in dolgotrajno dogovarjanje z deželo, da smo z mrtve točke premaknili prenos in obnovo poslopja. Januarja letos so se začela obnovitvena dela, ki naj bi bila končana leta 2023."

V Narodnem domu pri Svetem Ivanu bodo prostori za Slovenski raziskovalni inštitut in Narodno in študijsko knjižnico. Denar za obnovo obeh domov, ki sicer nista v lasti slovenske narodne skupnosti, je prispevala dežela FJK.

"Dežela se je dobro odrezala, saj je za obnovo Trgovskega doma v Gorici in Narodnega doma pri Svetem Ivanu v Trstu namenila pet milijonov evrov."

Posebna zgodba pa je Narodni dom v središču Trsta, v ulici Filzi, požgan pred dobrimi sto leti in lani slovesno vrnjen slovenski narodni skupnosti. Za dejanski prenos lastništva na Fundacijo Narodni dom pa mora italijanski parlament spremeniti prav 19. člen zaščitnega zakona. Postopki za to so pripravljeni in bodo v kratkem končani, je optimistična senatorka Tatjana Rojc.

Meja mora ostati odprta

Pretekli konec tedna bi občini Dolina in Hrpelje-Kozina zaznamovali 40 let pohoda Odprta meja, ki simbolizira čezmejno sodelovanje in prijateljstvo. Zaradi pandemije je tradicionalno srečanje že drugo leto zapored odpadlo. Ker pa je poziv k odprti meji danes še kako aktualen, sta se župana pobratenih občin kljub vsemu odločila zaznamovati okroglo obletnico.

Čezmejni pohod v dolini Glinščice je bila vizionarska ideja, ki je v osemdesetih letih omogočila prost prehod zaprte meje. Nekdanji župan občine Dolina Boris Pangerc, ki se je kot dejavni član domačega kulturnega društva udeležil prvega pohoda, v pogovoru s Špelo Lenardič ugotavlja, da je bila to revolucionarna ideja. Na pohod se je namreč 27. marca 1981 odpravilo več sto ljudi.

"Tisti pohod mi je resnično ostal v spominu, saj je bilo takrat na celotnem Tržaškem ozemlju čutiti posebno razpoloženje. Meja je vedno pomenila nekaj utesnjenega, zdaj pa je bila naenkrat dana možnost, da greš čez maloobmejni prehod svobodno, da te nihče pri tem ne ovira. Imeli smo občutek, da smo zadihali."

Zamisel za pohod brez meja se je porodila nekdanjemu županu občine Dolina Edvinu Švabu, ki je veliko moči vlagal v sožitje med sosednjima narodoma.

Trudil se je, da bi naroda na Tržaškem sodelovala, in ohranjal stike z italijansko manjšino v Sloveniji. In od tu verjetno tudi ideja, da bi vsaj en dan v letu odprli to mejo in pustili ljudem, da se svobodno družijo, se začetkov spominja nekdanji župan Doline Boris Pangerc.

"To je bila za tisti čas revolucionarna ideja. Pomislimo, da je v občini Dolini potekala železna zavesa. Takrat je bila meja z Jugoslavijo razmejitev med dvema svetovoma, med dvema različnima ideološkima in političnima sistemoma."

Na prelomu tisočletja so čezmejni prireditvi želeli dati poseben pečat. Leta 2000 so k sodelovanju povabili vse občine vzdolž nekdanje meje, od Milj do Nove Gorice.

"Takrat je bil pohod Odprta meja res izjemno občuten. Računajte, da se je prireditve, ki je potekala več dni, udeležilo skoraj 500.000 ljudi. Če povežemo Goriško, Tržaško, Koprsko in Novogoriško, je bilo to res masivno pretakanje."

Tudi po padcu državne meje pohod ni izgubil svojega čara. Ohranjanje prijateljskih vezi in sodelovanja med občinami je namreč še kako pomembno. V obdobju vnovičnega zapiranja v lastne ograde, tako zaradi prihoda beguncev kot zaradi pandemije, je poziv k odprti meji še kako aktualen, opozarja današnji župan Doline Sandi Klun.

"Meja mora biti odprta. Ljudje so dali življenja za odprto mejo, za prost pretok med narodi, med ljudmi, ne glede na begunce, ne glede na covid."

Ob 40-letnici priljubljenega pohoda bodo pripravili dokumentarni film. Občina Dolina bo 130.000 evrov, ki jih je prejela od dežele Furlanije - Julijske krajine, porabila tudi za ureditev in obnovo čezmejne poti prijateljstva.

Prehranska dediščina

Etnologinja in kulturna antropologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja se pri svojem delu velikokrat loteva tem, ki so povezane tudi z rojaki na Madžarskem. Letos se tako ukvarja s prehransko dediščino Pomurja in Porabja. Prvi izsledki raziskave so že predstavljeni na muzejski spletni strani, razstavo pa bodo v muzeju pripravili v drugi polovici leta.

Kot je Silvi Eöry pojasnila Jelka Pšajd, so se te teme lotili, ker je Slovenija za letos dobila naziv evropske gastronomske regije.

"Leto je posvečeno gastronomiji in v našem muzeju smo se odločili, da bomo tudi zaradi tega, pa ne samo zaradi tega, pripravili razstavo o prehranski dediščini Pomurja in Porabja."

Razstava bo odprta v drugi polovici leta, pripravljajo tudi knjigo in dokumentarni film z gospodinjami iz Pomurja in Porabja, ki pripravljajo različne jedi. Te so gospodinje same izbrale in bodo prikazale, kako jih same pripravljajo. Načini so zelo različni in vsi so pravi, poudarja etnologinja Jelka Pšajd.

"Pri prehrani se mi zdi pomembno opozoriti, da je vsaka jed pravilna, ni nepravilne gibánce ali gibíce ali gíbanice, vsaka pogača je pravilna, saj jo gospodinja dela v določenem prostoru s svojim znanjem in ker je njen okus pravi za družino ali tistega, ki jo bo jedel."

Predstavljena bo današnja priprava jedi, dodaja sogovornica, ni nujno, da gre za strogo tradicionalen način. Načrtujejo okrogle mize o prehrani danes, tudi o zavrženi hrani, ki je problem sodobne družbe, ter muzejske delavnice s kuhanjem in pečenjem za otroke in odrasle, tudi z gospodinjami, ki nastopajo v filmu.

"Verjamem, da bo to zanimivo za širšo javnost, tudi če malo karikiramo, zaradi nečimrnosti gospodinj, ki jih zanima, kako drugi to počnejo."

Kakšne pa so razlike pri jedeh Pomurja in Porabja? Drugačno je poimenovanje jedi in šege oziroma navade pri posameznih obredih, to velja tudi za velikonočne obrede. Kot primer navaja drobtine. V Porabju blagoslovljenih krušnih drobtin niso smeli dajati živini, ker so blagoslovljene. V prekmurskem prostoru in v Slovenskih Goricah pa so te drobtine morali dati tudi živini, da bi bila deležna tega blagoslova. Odnos do kruha in drugih blagoslovljenih jedi pa ostaja enak v celotnem prostoru.

"Spoštljiv, še vedno, ne tako kot v preteklosti, ampak še vedno spoštljiv. Ravno zaradi blagoslova je spoštovanje nekako večje kot pri vsakdanjih jedeh. In še vedno se poskrbi, da se te blagoslovljene jedi pojedo do konca, da se jih ne zavrže."

Več pa lahko slišite v oddaji.


22.12.2023

Tam sem doma - jubilejni koncert SKD Celovec

Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.


18.12.2023

Tako kot kultura tudi zamejski šport skrbi za slovenski jezik

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.


11.12.2023

Marij Čuk:'Rojaki v sosednjih državah pomembno prispevamo k slovenski kulturi'

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,


04.12.2023

Vse večji izziv je, kako zagotoviti usposobljene in kompetentne kadre z znanjem slovenščine

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.


27.11.2023

Središče je v obrobju

Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.


20.11.2023

Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?


13.11.2023

dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?


06.11.2023

Duh upora ostaja živ

Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.


23.10.2023

Od svinčnikov Florjana Lipuša do prihodnosti Narodnega doma v Trstu - raziskave, ki odsevajo razmere v skupnosti

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?


16.10.2023

Prostori zbliževanja, združevanja, sodelovanja in dialoga

Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku


02.10.2023

Kitarist Natko Štiglić in vokalistka Nina Fakin - od flamenka do slovenske popevke in hrvaškega popa

Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković


25.09.2023

Kaj se dogaja s poukom slovenščine in v slovenščini?

Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.


18.09.2023

'Čas je, da tudi v prestolnici avstrijske Koroške pokažemo, kaj imamo!'

V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca


11.09.2023

Z zaščito podnebja je enako kot z zaščito manjšin - vsi morajo biti za, drugače ne gre

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica


05.09.2023

Srebrni breg - Porabje Sloveniji roko podaja

Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru


28.08.2023

'Moramo biti ljudje in si pomagati, pri tem ni nobenih meja'

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.


19.06.2023

'Šola ne bo rešila manjšine'

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.


12.06.2023

Za ohranitev jezika je pomembna tudi glasba

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.


05.06.2023

Bodo koroški Slovenci skušali novi učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


Stran 2 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov