Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ddr. Marian Wakounig o avstrijskih ukrepih za blažitev posledic pandemije, Livio Semolič o obnovi narodnih domov v Trstu in Gorici, 40 let Odprte meje, prehranska dediščina Pomurja in Porabja
Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan ddr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu. Sprejeti ukrepi so državo stali več kot 33 milijard evrov, od tega so sedem milijard evrov namenili za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki je delodajalcem omogočil ohranitev delovnih mest in ki nsodi med enega najučinkovitejših.
Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. V letu 2020 je namreč BDP v primerjavi z letom prej padel za kar deset odstotkov oziroma 40 milijard evrov.
"Bankirji ugotavljajo, da je to največji upad po drugi svetovni vojni."
Poleg pol milijona zaposlenih, ki imajo skrajšan delovni čas, je pol milijona ljudi v Avstriji ostalo brez zaposlitve, kar pomeni, da je milijon prebivalcev ta hip v negotovih delovnih razmerjih. Najbolj prizadet je turizem in z njim povezane dejavnosti.
Prizadetim bo davčna uprava med drugim pomagala z možnostjo plačila davkov po obrokih, in sicer kar 36 mesecev in ne le eno leto, kot je to veljalo doslej. Izgube iz lanskega leta pa bodo lahko poravnali z dobički iz let 2018 in 2019. Država, ki prizadetim podjetjem krije fiksne stroške, je nadomestila tudi izpad prihodkov podjetjem, ki so morala ustaviti svoje dejavnosti novembra in decembra lani.
"Vzeli smo denar, ki smo ga imeli na razpolago, in ga namenili zaposlenim, podjetnikom, kulturno dejavnost ... Če kdo tu kritizira Avstrijo, ne pozna vseh dejstev in razmer v drugih državah. Po eni od raziskav je naša država povsem v vrhu po pomoči prizadetim."
Pomagajo tudi kulturni dejavnosti in društvom, ki jih je v Avstriji vsaj 60.000. Za njih so ustanovili poseben sklad, iz katerega kulturna društva črpajo denar, pojasnjuje ddr. Marian Wakounig.
"Pomembno nam je, da zagotovimo obstoj teh kulturnih društev. Glavni turistični proizvod Avstrije ni šport, niso Alpe, to je naša kultura. K nam prihajajo obiskovalci kulturnih prireditev z vsega sveta in če ne bi subvencionirali tega, bi se odrekli vsemu, po čimer slovi Dunaj, ki je mesto kulture in glasbe."
Sicer pa se tudi pri naših severnih sosedih razmere hitro poslabšujejo in zagon gospodarstva bo mogoč šele, ko bo epidemija pod nadzorom in bo dosežena precepljenost.
Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje vnovič najemati posojila. Denar iz Rima naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, ki se bodo kmalu rešili, je prepričan deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, zadnjih 15 let tesno povezan s prenosom narodnih domov v roke slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini (FJK). Najbolj prav s Trgovskim domom v Gorici, ki je prvi dočakal prenovo.
Leta 2006 je takrat deželna vlada z njim podpisala pogodbo o svetovanju, da bi končno začeli postopek prenosa nepremičnin, ki ga določa 19. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Na začetku je bilo veliko težav. Zakon namreč jasno določa, da organizacijam, ki delujejo v teh domovih, nihče ne more odrediti izselitve, zato so morali čakati, da se posamezni prostori izpraznijo in nato začeti postopke za njihov prenos. Največja težava pa je bil denar za obnovo izpraznjenih prostorov, saj zakon ne omenja financiranja obnove, se začetkov spominja Livio Semolič.
Po 15 letih je v Trgovskem domu v Gorici v pritličju urejena nova knjižnica, poimenovana po Damirju Feiglu, znanem goriškem kulturnem delavcu in pisatelju. Že zdaj zelo pomembna ustanova bo v prihodnje postala še pomembnejša, je prepričan naš sogovornik.
"V teh novih prostorih v središču mesta, ki predstavljajo pravo izložbo naše skupnosti. Če je danes to prostor srečevanja predvsem mladih, računam, da bo v prihodnje to postal pravi večkulturni center."
Slovesno odprtje prenovljenih prostorov knjižnice so morali zaradi epidemije preložiti na april. V drugo nadstropje Trgovskega doma naj bi se kmalu vselili obe slovenski glasbeni šoli – Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Četrto podstrešno nadstropje pa je namenjeno obema krovnima organizacijama, vendar je pred tem nujno temeljite obnove.
Livio Semolič je intenzivno vpet tudi v obnovo še enega narodnega doma in sicer pri Svetem Ivanu v Trstu. Tudi tu se je začelo že pred skoraj 15 leti, ko je dežela FJK pod vodstvom Riccarda Illyja in na pobudo Mirka Špacapana za obnovo namenila 1,5 milijona evrov.
"Sledilo je mučno in dolgotrajno dogovarjanje z deželo, da smo z mrtve točke premaknili prenos in obnovo poslopja. Januarja letos so se začela obnovitvena dela, ki naj bi bila končana leta 2023."
V Narodnem domu pri Svetem Ivanu bodo prostori za Slovenski raziskovalni inštitut in Narodno in študijsko knjižnico. Denar za obnovo obeh domov, ki sicer nista v lasti slovenske narodne skupnosti, je prispevala dežela FJK.
"Dežela se je dobro odrezala, saj je za obnovo Trgovskega doma v Gorici in Narodnega doma pri Svetem Ivanu v Trstu namenila pet milijonov evrov."
Posebna zgodba pa je Narodni dom v središču Trsta, v ulici Filzi, požgan pred dobrimi sto leti in lani slovesno vrnjen slovenski narodni skupnosti. Za dejanski prenos lastništva na Fundacijo Narodni dom pa mora italijanski parlament spremeniti prav 19. člen zaščitnega zakona. Postopki za to so pripravljeni in bodo v kratkem končani, je optimistična senatorka Tatjana Rojc.
Pretekli konec tedna bi občini Dolina in Hrpelje-Kozina zaznamovali 40 let pohoda Odprta meja, ki simbolizira čezmejno sodelovanje in prijateljstvo. Zaradi pandemije je tradicionalno srečanje že drugo leto zapored odpadlo. Ker pa je poziv k odprti meji danes še kako aktualen, sta se župana pobratenih občin kljub vsemu odločila zaznamovati okroglo obletnico.
Čezmejni pohod v dolini Glinščice je bila vizionarska ideja, ki je v osemdesetih letih omogočila prost prehod zaprte meje. Nekdanji župan občine Dolina Boris Pangerc, ki se je kot dejavni član domačega kulturnega društva udeležil prvega pohoda, v pogovoru s Špelo Lenardič ugotavlja, da je bila to revolucionarna ideja. Na pohod se je namreč 27. marca 1981 odpravilo več sto ljudi.
"Tisti pohod mi je resnično ostal v spominu, saj je bilo takrat na celotnem Tržaškem ozemlju čutiti posebno razpoloženje. Meja je vedno pomenila nekaj utesnjenega, zdaj pa je bila naenkrat dana možnost, da greš čez maloobmejni prehod svobodno, da te nihče pri tem ne ovira. Imeli smo občutek, da smo zadihali."
Zamisel za pohod brez meja se je porodila nekdanjemu županu občine Dolina Edvinu Švabu, ki je veliko moči vlagal v sožitje med sosednjima narodoma.
Trudil se je, da bi naroda na Tržaškem sodelovala, in ohranjal stike z italijansko manjšino v Sloveniji. In od tu verjetno tudi ideja, da bi vsaj en dan v letu odprli to mejo in pustili ljudem, da se svobodno družijo, se začetkov spominja nekdanji župan Doline Boris Pangerc.
"To je bila za tisti čas revolucionarna ideja. Pomislimo, da je v občini Dolini potekala železna zavesa. Takrat je bila meja z Jugoslavijo razmejitev med dvema svetovoma, med dvema različnima ideološkima in političnima sistemoma."
Na prelomu tisočletja so čezmejni prireditvi želeli dati poseben pečat. Leta 2000 so k sodelovanju povabili vse občine vzdolž nekdanje meje, od Milj do Nove Gorice.
"Takrat je bil pohod Odprta meja res izjemno občuten. Računajte, da se je prireditve, ki je potekala več dni, udeležilo skoraj 500.000 ljudi. Če povežemo Goriško, Tržaško, Koprsko in Novogoriško, je bilo to res masivno pretakanje."
Tudi po padcu državne meje pohod ni izgubil svojega čara. Ohranjanje prijateljskih vezi in sodelovanja med občinami je namreč še kako pomembno. V obdobju vnovičnega zapiranja v lastne ograde, tako zaradi prihoda beguncev kot zaradi pandemije, je poziv k odprti meji še kako aktualen, opozarja današnji župan Doline Sandi Klun.
"Meja mora biti odprta. Ljudje so dali življenja za odprto mejo, za prost pretok med narodi, med ljudmi, ne glede na begunce, ne glede na covid."
Ob 40-letnici priljubljenega pohoda bodo pripravili dokumentarni film. Občina Dolina bo 130.000 evrov, ki jih je prejela od dežele Furlanije - Julijske krajine, porabila tudi za ureditev in obnovo čezmejne poti prijateljstva.
Etnologinja in kulturna antropologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja se pri svojem delu velikokrat loteva tem, ki so povezane tudi z rojaki na Madžarskem. Letos se tako ukvarja s prehransko dediščino Pomurja in Porabja. Prvi izsledki raziskave so že predstavljeni na muzejski spletni strani, razstavo pa bodo v muzeju pripravili v drugi polovici leta.
Kot je Silvi Eöry pojasnila Jelka Pšajd, so se te teme lotili, ker je Slovenija za letos dobila naziv evropske gastronomske regije.
"Leto je posvečeno gastronomiji in v našem muzeju smo se odločili, da bomo tudi zaradi tega, pa ne samo zaradi tega, pripravili razstavo o prehranski dediščini Pomurja in Porabja."
Razstava bo odprta v drugi polovici leta, pripravljajo tudi knjigo in dokumentarni film z gospodinjami iz Pomurja in Porabja, ki pripravljajo različne jedi. Te so gospodinje same izbrale in bodo prikazale, kako jih same pripravljajo. Načini so zelo različni in vsi so pravi, poudarja etnologinja Jelka Pšajd.
"Pri prehrani se mi zdi pomembno opozoriti, da je vsaka jed pravilna, ni nepravilne gibánce ali gibíce ali gíbanice, vsaka pogača je pravilna, saj jo gospodinja dela v določenem prostoru s svojim znanjem in ker je njen okus pravi za družino ali tistega, ki jo bo jedel."
Predstavljena bo današnja priprava jedi, dodaja sogovornica, ni nujno, da gre za strogo tradicionalen način. Načrtujejo okrogle mize o prehrani danes, tudi o zavrženi hrani, ki je problem sodobne družbe, ter muzejske delavnice s kuhanjem in pečenjem za otroke in odrasle, tudi z gospodinjami, ki nastopajo v filmu.
"Verjamem, da bo to zanimivo za širšo javnost, tudi če malo karikiramo, zaradi nečimrnosti gospodinj, ki jih zanima, kako drugi to počnejo."
Kakšne pa so razlike pri jedeh Pomurja in Porabja? Drugačno je poimenovanje jedi in šege oziroma navade pri posameznih obredih, to velja tudi za velikonočne obrede. Kot primer navaja drobtine. V Porabju blagoslovljenih krušnih drobtin niso smeli dajati živini, ker so blagoslovljene. V prekmurskem prostoru in v Slovenskih Goricah pa so te drobtine morali dati tudi živini, da bi bila deležna tega blagoslova. Odnos do kruha in drugih blagoslovljenih jedi pa ostaja enak v celotnem prostoru.
"Spoštljiv, še vedno, ne tako kot v preteklosti, ampak še vedno spoštljiv. Ravno zaradi blagoslova je spoštovanje nekako večje kot pri vsakdanjih jedeh. In še vedno se poskrbi, da se te blagoslovljene jedi pojedo do konca, da se jih ne zavrže."
Več pa lahko slišite v oddaji.
858 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Ddr. Marian Wakounig o avstrijskih ukrepih za blažitev posledic pandemije, Livio Semolič o obnovi narodnih domov v Trstu in Gorici, 40 let Odprte meje, prehranska dediščina Pomurja in Porabja
Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan ddr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu. Sprejeti ukrepi so državo stali več kot 33 milijard evrov, od tega so sedem milijard evrov namenili za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki je delodajalcem omogočil ohranitev delovnih mest in ki nsodi med enega najučinkovitejših.
Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. V letu 2020 je namreč BDP v primerjavi z letom prej padel za kar deset odstotkov oziroma 40 milijard evrov.
"Bankirji ugotavljajo, da je to največji upad po drugi svetovni vojni."
Poleg pol milijona zaposlenih, ki imajo skrajšan delovni čas, je pol milijona ljudi v Avstriji ostalo brez zaposlitve, kar pomeni, da je milijon prebivalcev ta hip v negotovih delovnih razmerjih. Najbolj prizadet je turizem in z njim povezane dejavnosti.
Prizadetim bo davčna uprava med drugim pomagala z možnostjo plačila davkov po obrokih, in sicer kar 36 mesecev in ne le eno leto, kot je to veljalo doslej. Izgube iz lanskega leta pa bodo lahko poravnali z dobički iz let 2018 in 2019. Država, ki prizadetim podjetjem krije fiksne stroške, je nadomestila tudi izpad prihodkov podjetjem, ki so morala ustaviti svoje dejavnosti novembra in decembra lani.
"Vzeli smo denar, ki smo ga imeli na razpolago, in ga namenili zaposlenim, podjetnikom, kulturno dejavnost ... Če kdo tu kritizira Avstrijo, ne pozna vseh dejstev in razmer v drugih državah. Po eni od raziskav je naša država povsem v vrhu po pomoči prizadetim."
Pomagajo tudi kulturni dejavnosti in društvom, ki jih je v Avstriji vsaj 60.000. Za njih so ustanovili poseben sklad, iz katerega kulturna društva črpajo denar, pojasnjuje ddr. Marian Wakounig.
"Pomembno nam je, da zagotovimo obstoj teh kulturnih društev. Glavni turistični proizvod Avstrije ni šport, niso Alpe, to je naša kultura. K nam prihajajo obiskovalci kulturnih prireditev z vsega sveta in če ne bi subvencionirali tega, bi se odrekli vsemu, po čimer slovi Dunaj, ki je mesto kulture in glasbe."
Sicer pa se tudi pri naših severnih sosedih razmere hitro poslabšujejo in zagon gospodarstva bo mogoč šele, ko bo epidemija pod nadzorom in bo dosežena precepljenost.
Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje vnovič najemati posojila. Denar iz Rima naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, ki se bodo kmalu rešili, je prepričan deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, zadnjih 15 let tesno povezan s prenosom narodnih domov v roke slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini (FJK). Najbolj prav s Trgovskim domom v Gorici, ki je prvi dočakal prenovo.
Leta 2006 je takrat deželna vlada z njim podpisala pogodbo o svetovanju, da bi končno začeli postopek prenosa nepremičnin, ki ga določa 19. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Na začetku je bilo veliko težav. Zakon namreč jasno določa, da organizacijam, ki delujejo v teh domovih, nihče ne more odrediti izselitve, zato so morali čakati, da se posamezni prostori izpraznijo in nato začeti postopke za njihov prenos. Največja težava pa je bil denar za obnovo izpraznjenih prostorov, saj zakon ne omenja financiranja obnove, se začetkov spominja Livio Semolič.
Po 15 letih je v Trgovskem domu v Gorici v pritličju urejena nova knjižnica, poimenovana po Damirju Feiglu, znanem goriškem kulturnem delavcu in pisatelju. Že zdaj zelo pomembna ustanova bo v prihodnje postala še pomembnejša, je prepričan naš sogovornik.
"V teh novih prostorih v središču mesta, ki predstavljajo pravo izložbo naše skupnosti. Če je danes to prostor srečevanja predvsem mladih, računam, da bo v prihodnje to postal pravi večkulturni center."
Slovesno odprtje prenovljenih prostorov knjižnice so morali zaradi epidemije preložiti na april. V drugo nadstropje Trgovskega doma naj bi se kmalu vselili obe slovenski glasbeni šoli – Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Četrto podstrešno nadstropje pa je namenjeno obema krovnima organizacijama, vendar je pred tem nujno temeljite obnove.
Livio Semolič je intenzivno vpet tudi v obnovo še enega narodnega doma in sicer pri Svetem Ivanu v Trstu. Tudi tu se je začelo že pred skoraj 15 leti, ko je dežela FJK pod vodstvom Riccarda Illyja in na pobudo Mirka Špacapana za obnovo namenila 1,5 milijona evrov.
"Sledilo je mučno in dolgotrajno dogovarjanje z deželo, da smo z mrtve točke premaknili prenos in obnovo poslopja. Januarja letos so se začela obnovitvena dela, ki naj bi bila končana leta 2023."
V Narodnem domu pri Svetem Ivanu bodo prostori za Slovenski raziskovalni inštitut in Narodno in študijsko knjižnico. Denar za obnovo obeh domov, ki sicer nista v lasti slovenske narodne skupnosti, je prispevala dežela FJK.
"Dežela se je dobro odrezala, saj je za obnovo Trgovskega doma v Gorici in Narodnega doma pri Svetem Ivanu v Trstu namenila pet milijonov evrov."
Posebna zgodba pa je Narodni dom v središču Trsta, v ulici Filzi, požgan pred dobrimi sto leti in lani slovesno vrnjen slovenski narodni skupnosti. Za dejanski prenos lastništva na Fundacijo Narodni dom pa mora italijanski parlament spremeniti prav 19. člen zaščitnega zakona. Postopki za to so pripravljeni in bodo v kratkem končani, je optimistična senatorka Tatjana Rojc.
Pretekli konec tedna bi občini Dolina in Hrpelje-Kozina zaznamovali 40 let pohoda Odprta meja, ki simbolizira čezmejno sodelovanje in prijateljstvo. Zaradi pandemije je tradicionalno srečanje že drugo leto zapored odpadlo. Ker pa je poziv k odprti meji danes še kako aktualen, sta se župana pobratenih občin kljub vsemu odločila zaznamovati okroglo obletnico.
Čezmejni pohod v dolini Glinščice je bila vizionarska ideja, ki je v osemdesetih letih omogočila prost prehod zaprte meje. Nekdanji župan občine Dolina Boris Pangerc, ki se je kot dejavni član domačega kulturnega društva udeležil prvega pohoda, v pogovoru s Špelo Lenardič ugotavlja, da je bila to revolucionarna ideja. Na pohod se je namreč 27. marca 1981 odpravilo več sto ljudi.
"Tisti pohod mi je resnično ostal v spominu, saj je bilo takrat na celotnem Tržaškem ozemlju čutiti posebno razpoloženje. Meja je vedno pomenila nekaj utesnjenega, zdaj pa je bila naenkrat dana možnost, da greš čez maloobmejni prehod svobodno, da te nihče pri tem ne ovira. Imeli smo občutek, da smo zadihali."
Zamisel za pohod brez meja se je porodila nekdanjemu županu občine Dolina Edvinu Švabu, ki je veliko moči vlagal v sožitje med sosednjima narodoma.
Trudil se je, da bi naroda na Tržaškem sodelovala, in ohranjal stike z italijansko manjšino v Sloveniji. In od tu verjetno tudi ideja, da bi vsaj en dan v letu odprli to mejo in pustili ljudem, da se svobodno družijo, se začetkov spominja nekdanji župan Doline Boris Pangerc.
"To je bila za tisti čas revolucionarna ideja. Pomislimo, da je v občini Dolini potekala železna zavesa. Takrat je bila meja z Jugoslavijo razmejitev med dvema svetovoma, med dvema različnima ideološkima in političnima sistemoma."
Na prelomu tisočletja so čezmejni prireditvi želeli dati poseben pečat. Leta 2000 so k sodelovanju povabili vse občine vzdolž nekdanje meje, od Milj do Nove Gorice.
"Takrat je bil pohod Odprta meja res izjemno občuten. Računajte, da se je prireditve, ki je potekala več dni, udeležilo skoraj 500.000 ljudi. Če povežemo Goriško, Tržaško, Koprsko in Novogoriško, je bilo to res masivno pretakanje."
Tudi po padcu državne meje pohod ni izgubil svojega čara. Ohranjanje prijateljskih vezi in sodelovanja med občinami je namreč še kako pomembno. V obdobju vnovičnega zapiranja v lastne ograde, tako zaradi prihoda beguncev kot zaradi pandemije, je poziv k odprti meji še kako aktualen, opozarja današnji župan Doline Sandi Klun.
"Meja mora biti odprta. Ljudje so dali življenja za odprto mejo, za prost pretok med narodi, med ljudmi, ne glede na begunce, ne glede na covid."
Ob 40-letnici priljubljenega pohoda bodo pripravili dokumentarni film. Občina Dolina bo 130.000 evrov, ki jih je prejela od dežele Furlanije - Julijske krajine, porabila tudi za ureditev in obnovo čezmejne poti prijateljstva.
Etnologinja in kulturna antropologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja se pri svojem delu velikokrat loteva tem, ki so povezane tudi z rojaki na Madžarskem. Letos se tako ukvarja s prehransko dediščino Pomurja in Porabja. Prvi izsledki raziskave so že predstavljeni na muzejski spletni strani, razstavo pa bodo v muzeju pripravili v drugi polovici leta.
Kot je Silvi Eöry pojasnila Jelka Pšajd, so se te teme lotili, ker je Slovenija za letos dobila naziv evropske gastronomske regije.
"Leto je posvečeno gastronomiji in v našem muzeju smo se odločili, da bomo tudi zaradi tega, pa ne samo zaradi tega, pripravili razstavo o prehranski dediščini Pomurja in Porabja."
Razstava bo odprta v drugi polovici leta, pripravljajo tudi knjigo in dokumentarni film z gospodinjami iz Pomurja in Porabja, ki pripravljajo različne jedi. Te so gospodinje same izbrale in bodo prikazale, kako jih same pripravljajo. Načini so zelo različni in vsi so pravi, poudarja etnologinja Jelka Pšajd.
"Pri prehrani se mi zdi pomembno opozoriti, da je vsaka jed pravilna, ni nepravilne gibánce ali gibíce ali gíbanice, vsaka pogača je pravilna, saj jo gospodinja dela v določenem prostoru s svojim znanjem in ker je njen okus pravi za družino ali tistega, ki jo bo jedel."
Predstavljena bo današnja priprava jedi, dodaja sogovornica, ni nujno, da gre za strogo tradicionalen način. Načrtujejo okrogle mize o prehrani danes, tudi o zavrženi hrani, ki je problem sodobne družbe, ter muzejske delavnice s kuhanjem in pečenjem za otroke in odrasle, tudi z gospodinjami, ki nastopajo v filmu.
"Verjamem, da bo to zanimivo za širšo javnost, tudi če malo karikiramo, zaradi nečimrnosti gospodinj, ki jih zanima, kako drugi to počnejo."
Kakšne pa so razlike pri jedeh Pomurja in Porabja? Drugačno je poimenovanje jedi in šege oziroma navade pri posameznih obredih, to velja tudi za velikonočne obrede. Kot primer navaja drobtine. V Porabju blagoslovljenih krušnih drobtin niso smeli dajati živini, ker so blagoslovljene. V prekmurskem prostoru in v Slovenskih Goricah pa so te drobtine morali dati tudi živini, da bi bila deležna tega blagoslova. Odnos do kruha in drugih blagoslovljenih jedi pa ostaja enak v celotnem prostoru.
"Spoštljiv, še vedno, ne tako kot v preteklosti, ampak še vedno spoštljiv. Ravno zaradi blagoslova je spoštovanje nekako večje kot pri vsakdanjih jedeh. In še vedno se poskrbi, da se te blagoslovljene jedi pojedo do konca, da se jih ne zavrže."
Več pa lahko slišite v oddaji.
Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Neveljaven email naslov