Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

'Novih izzivov se ne smemo bati'

29.03.2021


Goriška režiserka Jasmin Kovic o svojem delu in željah, dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe Celovec, o izzivih 170 let stare ustanove, porabski Slovenci o možnosti hitrega testiranja

Mlado goriško režiserko Jasmin Kovic Slovenci v Italiji dobro poznajo, saj se je podpisala pod številne uspešne gledališke predstave, muzikale in opere. Večkrat so ji že zaupali pripravo osrednje kulturne proslave ob Prešernovem dnevu, letos pa je režirala tudi dokumentarni film 20 ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.

Čeprav je pandemija močno okrnila kulturne dejavnosti, Jasmin Kovic ne sedi križem rok, je zaupala v pogovoru z Nino Klaut.

V lanskem letu, izjemno težkem za kulturne ustvarjalce, se je podpisala pod tri predstave: "Mandragolo v beneškem toču" v produkciji slovenskega Beneškega gledališča iz Čedada, otroški muzikal "Gregor in Silvija", ki sicer še čaka na premiero, in opero "Il segreto di Susanna e il telefono", s katero je sodelovala na deželnem opernem festivalu. Delo se je za zaprtimi vrati gledališč nadaljevalo, kar pomeni, da prava kriza šele prihaja, opozarja.

"Ustvarili smo veliko predstav, ki niso še doživele premier, in to pomeni, da je in bo trg še dolgo prenasičen. Premier niso doživele še predstave pretekle sezone, pa tudi ne predstave te sezone. Mislim, da se bo prava kriza pokazala šele v prihodnjem letu."

Konec leta 2020 se je prvič preizkusila v vlogi filmske režiserke. Ob dvajsetletnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je v sodelovanju z deželno televizijo RAI pripravila dokumentarni film 20, s katerim so nadomestili tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine.

Jasmin Kovic je v preteklih letih večkrat poskrbela za scenarij in režijo osrednjih proslav ob slovenskem kulturnem prazniku v zamejstvu. Leta 2015 je tako v sodelovanju z Zvezo Slovenskih športnih društev na odru povezala kar 180 nastopajočih.

"Mislim, da je bil to trenutek, ko sta se spojili dve srci zamejskega udejstvovanja; športna in kulturna dejavnost, zbori in gledališka dejavnost, ki sta v zamejstvu zelo prisotna …  Če omenim vsaj končni del, v katerem sta se res spojili ti dve umetnosti v skladbi "Voda in pena", ki jo je na izvirno besedilo Davida Bandlja uglasbil Patrick Quagiatto, ko se je ritem spojil s športnim gibom in petjem, je bilo to enkratno doživetje, ki se ga še zdaj z veseljem spominjam."

Na odrske deske je prvič stopila pri 14 letih. V Dramski družini Sedej iz Števerjana se je najprej preizkušala kot igralka, a hitro preskočila v vlogo scenaristke in režiserke. Zadnja leta je v njej dejavna kot umetniška vodja. Skupina se lahko pohvali s številnimi odličji tako na mednarodnih, kot na Slovenskem, Linhartovem festivalu gledaliških skupin.

Po opravljenem prvostopenjskem študiju gledaliških ved v Vidmu je študij nadaljevala v Bologni in Veroni, kjer je diplomirala iz operne režije.

"To je edina akademija, ki ponuja študij operne režije v Italiji. Zanjo sem se odločila, ker je operna režija najbolj kompleksna režija v gledališču, pa tudi zato, ker sem doma v Italiji in je Italija dom opere."

Jasmin Kovic je dejavna tudi v številnih odborih slovenskih društev v Italiji. Današnji čas bi morali videti kot priložnost za prevetritev, razmislek o tem, kako stopiti v korak s časom.

"V slovenskem prostoru v Italiji si želim, da se ne bi bali novih izzivov. Da bi jih znali brati kot priložnost, za prenovo in prenavljanje in da bi v odbore sprejemali mlade člane, da bi se zanesli na njihovo novo vizijo na svet in na njihovo kreativnost."

Ne le na področju kulture, dodaja, tudi v primeru gospodarstva in turizma bi morali mladim, ki si pogosto izkušnje nabirajo v tujini, bolj zaupati. Kljub zamrznitvi številnih dejavnosti med pandemijo ostaja optimistična.

"Želela bi si manj pritoževanja in več treznega planiranja."

'Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija'

Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. V Celovcu tako že več kot 30 let deluje dvojezična ljudska šola, vrtec obiskuje 75 otrok, od lani pa imajo v prestolnici Koroške tudi prve dvojezične jasli, v katerih je 15 otrok. Zanimanje za vpis najmlajših vanje je tako veliko, da bodo organizirali še eno skupino, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren.

Uradu zveznega kanclerja na Dunaju so prijavili poseben projekt Dvojezičnost od 1 do 10, s katerim želijo ponuditi kakovostno dvojezično vzgojo.

"Prednost Mohorjeve je, da pokrivamo celotno starostno strukturo otrok od prvega do desetega leta starosti. Še posebej želimo okrepiti dvojezično vzgojo v jaslih. Kot manjšina imamo na Koroškem premalo takšnih ustanov, saj je zanimanje veliko večje od možnosti."

Če manjšina sama takšnih možnosti ne ponuja, starši vpišejo otroke v nemško govoreče vzgojne ustanove, meni direktor celovške Mohorjeve in opozarja na zelo pomemben prehod iz ene v drugo starostno skupino, saj lahko le tako zagotovijo kakovostno, dobro zanje obeh jezikov ob koncu ljudske šole.

Poleg tega imajo tudi dijaški dom, v središču Celovca pa tudi več obnovljenih stanovanj, ki jih oddajajo. Na Dunaju Mohorjeva družba upravlja hotel in študentski dom Korotan, ki je v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH), ter Knafljevo ustanovo v lasti ljubljanske univerze.

Sodelovanje z obema lastnikoma je dobro, pravi Karl Hren. Še posebej to velja za ljubljansko univerzo kot osrednjo izobraževalno znanstveno ustanovo v Sloveniji, ki ima svoj prostor tudi v eni od velikih evropskih prestolnic, kjer ji Mohorjeva kot avstrijska družba ponuja svoje znanje in izkušnje.

"Mislim, da je to dobra kombinacija sodelovanja ene osrednjih slovenskih ustanov z zamejsko organizacijo, kar se prepozna tudi pri razvoju Knafljeve ustanove."

Za hotel in študentski dom Korotan pa je pomembno, da ima Mohorjeva v lastniku, Slovenskem državnem holdingu, pomembnega strateškega partnerja, poudarja direktor družbe. Prek njega so namreč vključeni tudi drugi partnerji, resor za znanost in izobraževanje ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

"Ta kombinacija bo pomembna tudi za nadaljnji razvoj te hiše. Korotan je kombinacija različnih dejavnosti. Pretežni del hiše je študentski dom, hotel daje podlago za dolgoročni gospodarski razvoj, tu je še Slovenski kulturni center. To je posebnost, ki krepi slovensko prisotnost na Dunaju, in to je treba upoštevati tudi pri statusu Korotana."

Hotel in študentski dom Korotan je uvrščen med portfeljske naložbe Slovenskega državnega holdinga, čeprav gre za kombinacijo različnih dejavnosti in bi zato moral biti med strateškimi naložbami Slovenije, je prepričan Karl Hren. Na to so SDH že večkrat opozorili, saj bi morali uspešnost Korotana meriti širše, ne samo kapitalsko monetarno.

In prihodnost celovške Mohorjeve družbe? Kot pojasnjuje naš sogovornik, eden od dveh njenih direktorjev, bo ta v znamenju sprememb in iskanja inovativnih pristopov.

"Če pomislim na knjige, tiskano besedo, imamo digitalizacijo, ki spreminja ta segment delovanja. Spremljati moramo razvoj in slediti novim možnostim. Enako velja za vzgojno-izobraževalno dejavnost, skrb za naše najmlajše otroke. Tudi tu moramo v korak s časom, se spreminjati."

Osnovni namen celovške Mohorjeve družbe, krepiti dvojezičnost na avstrijskem Koroškem, ostaja, potrebne pa so spremembe metod, je prepričan Karl Hren.

"Po mojih oceni je Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija. Skušamo biti moderni in nadgraditi svoje dejavnosti v vseh segmentih."

Hitri antigenski testi za rojake v Porabju

V prostorih nekdanje stražnice pri graničarskem muzeju v Čepincih ob torkih zjutraj med osmo in deveto po novem potekajo testiranja s hitrimi antigenskimi testi. Na omenjeni testni točki, ki je poskusno zaživela 16. marca, se je 23. marca testiralo 29 ljudi, po večini iz Porabja, kar pomeni, da je bila odločitev za postavitev testne točke pravilna, je Silvi Eöry povedala generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček.

S pristojnimi slovenskimi ustanovami so se dogovorili, da poskusno uvedejo posebno točko za hitro testiranje, da vidijo, ali je interes. In je bil.

"Vidimo, da je zanimanje za to možnost, s katero želimo olajšati vstop predvsem našim porabskim rojakom, ki so že tako prikrajšani. Od treh prestopnih točk je namreč odprt samo mejni prehod Verica–Čepinci."

Na Madžarskem hitro testiranje ni brezplačno in ga ni mogoče hitro opraviti.

"Našim porabskim rojakom želimo oziroma smo želeli olajšati prehod meje. Kot vidimo, je ta interes dovolj velik in bo testiranje potekalo, dokler bodo ukrepi veljali."

Da je možnost dobrodošla, se strinja tudi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs.

"Veseli smo, da imamo to priložnost. So družine, ki imajo sorodnike v Sloveniji, imamo službene obveznosti, opravke, vendar za prestop meje po tej novi uredbi potrebujemo negativen izvid hitrega testa. Na Madžarskem je za hitro testiranje treba plačati 50 evrov, tudi možnosti zanj ni veliko. Tu se vidi, da je kar nekaj ljudi, ki mora prečkati mejo."

Sicer pa se tudi na Madžarskem epidemične razmere slabšajo, vse več je okuženih, umrlih, vse več mladih je na oddelkih za intenzivno nego. Neupoštevanje strogih ukrepov pa zdaj tudi kaznujejo, dodaja Andrea Kovacs.

"Vsi upamo, da bomo čim prej mimo tega, ampak za zdaj še nismo, ker povsod slišiš, da vrha še nismo dosegli."

Upanje daje cepljenje. Na Madžarskem so cepili že 16 odstotkov državljanov, razmere pa bi se lahko začele zboljševati, ko bo cepljenih 25, 30 odstotkov ljudi.

Hitro testiranje v Čepincih je ob strokovni pomoči murskosoboške splošne bolnišnice organizirala občina Šalovci in župan Iztok Fartek je predlog takoj podprl, pravi:

"Zelo radi sodelujemo v takšnih akcijah, saj vemo, da pomagamo našim zamejcem, pa tudi našim občanom in občankam pri nemotenem prehodu meje, da se jim ni treba voziti v Mursko Soboto."

Kako pandemija vpliva na življenje ob meji? Tudi o tem več v oddaji. Prisluhnite!

 


Sotočja

858 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

'Novih izzivov se ne smemo bati'

29.03.2021


Goriška režiserka Jasmin Kovic o svojem delu in željah, dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe Celovec, o izzivih 170 let stare ustanove, porabski Slovenci o možnosti hitrega testiranja

Mlado goriško režiserko Jasmin Kovic Slovenci v Italiji dobro poznajo, saj se je podpisala pod številne uspešne gledališke predstave, muzikale in opere. Večkrat so ji že zaupali pripravo osrednje kulturne proslave ob Prešernovem dnevu, letos pa je režirala tudi dokumentarni film 20 ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.

Čeprav je pandemija močno okrnila kulturne dejavnosti, Jasmin Kovic ne sedi križem rok, je zaupala v pogovoru z Nino Klaut.

V lanskem letu, izjemno težkem za kulturne ustvarjalce, se je podpisala pod tri predstave: "Mandragolo v beneškem toču" v produkciji slovenskega Beneškega gledališča iz Čedada, otroški muzikal "Gregor in Silvija", ki sicer še čaka na premiero, in opero "Il segreto di Susanna e il telefono", s katero je sodelovala na deželnem opernem festivalu. Delo se je za zaprtimi vrati gledališč nadaljevalo, kar pomeni, da prava kriza šele prihaja, opozarja.

"Ustvarili smo veliko predstav, ki niso še doživele premier, in to pomeni, da je in bo trg še dolgo prenasičen. Premier niso doživele še predstave pretekle sezone, pa tudi ne predstave te sezone. Mislim, da se bo prava kriza pokazala šele v prihodnjem letu."

Konec leta 2020 se je prvič preizkusila v vlogi filmske režiserke. Ob dvajsetletnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je v sodelovanju z deželno televizijo RAI pripravila dokumentarni film 20, s katerim so nadomestili tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine.

Jasmin Kovic je v preteklih letih večkrat poskrbela za scenarij in režijo osrednjih proslav ob slovenskem kulturnem prazniku v zamejstvu. Leta 2015 je tako v sodelovanju z Zvezo Slovenskih športnih društev na odru povezala kar 180 nastopajočih.

"Mislim, da je bil to trenutek, ko sta se spojili dve srci zamejskega udejstvovanja; športna in kulturna dejavnost, zbori in gledališka dejavnost, ki sta v zamejstvu zelo prisotna …  Če omenim vsaj končni del, v katerem sta se res spojili ti dve umetnosti v skladbi "Voda in pena", ki jo je na izvirno besedilo Davida Bandlja uglasbil Patrick Quagiatto, ko se je ritem spojil s športnim gibom in petjem, je bilo to enkratno doživetje, ki se ga še zdaj z veseljem spominjam."

Na odrske deske je prvič stopila pri 14 letih. V Dramski družini Sedej iz Števerjana se je najprej preizkušala kot igralka, a hitro preskočila v vlogo scenaristke in režiserke. Zadnja leta je v njej dejavna kot umetniška vodja. Skupina se lahko pohvali s številnimi odličji tako na mednarodnih, kot na Slovenskem, Linhartovem festivalu gledaliških skupin.

Po opravljenem prvostopenjskem študiju gledaliških ved v Vidmu je študij nadaljevala v Bologni in Veroni, kjer je diplomirala iz operne režije.

"To je edina akademija, ki ponuja študij operne režije v Italiji. Zanjo sem se odločila, ker je operna režija najbolj kompleksna režija v gledališču, pa tudi zato, ker sem doma v Italiji in je Italija dom opere."

Jasmin Kovic je dejavna tudi v številnih odborih slovenskih društev v Italiji. Današnji čas bi morali videti kot priložnost za prevetritev, razmislek o tem, kako stopiti v korak s časom.

"V slovenskem prostoru v Italiji si želim, da se ne bi bali novih izzivov. Da bi jih znali brati kot priložnost, za prenovo in prenavljanje in da bi v odbore sprejemali mlade člane, da bi se zanesli na njihovo novo vizijo na svet in na njihovo kreativnost."

Ne le na področju kulture, dodaja, tudi v primeru gospodarstva in turizma bi morali mladim, ki si pogosto izkušnje nabirajo v tujini, bolj zaupati. Kljub zamrznitvi številnih dejavnosti med pandemijo ostaja optimistična.

"Želela bi si manj pritoževanja in več treznega planiranja."

'Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija'

Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. V Celovcu tako že več kot 30 let deluje dvojezična ljudska šola, vrtec obiskuje 75 otrok, od lani pa imajo v prestolnici Koroške tudi prve dvojezične jasli, v katerih je 15 otrok. Zanimanje za vpis najmlajših vanje je tako veliko, da bodo organizirali še eno skupino, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren.

Uradu zveznega kanclerja na Dunaju so prijavili poseben projekt Dvojezičnost od 1 do 10, s katerim želijo ponuditi kakovostno dvojezično vzgojo.

"Prednost Mohorjeve je, da pokrivamo celotno starostno strukturo otrok od prvega do desetega leta starosti. Še posebej želimo okrepiti dvojezično vzgojo v jaslih. Kot manjšina imamo na Koroškem premalo takšnih ustanov, saj je zanimanje veliko večje od možnosti."

Če manjšina sama takšnih možnosti ne ponuja, starši vpišejo otroke v nemško govoreče vzgojne ustanove, meni direktor celovške Mohorjeve in opozarja na zelo pomemben prehod iz ene v drugo starostno skupino, saj lahko le tako zagotovijo kakovostno, dobro zanje obeh jezikov ob koncu ljudske šole.

Poleg tega imajo tudi dijaški dom, v središču Celovca pa tudi več obnovljenih stanovanj, ki jih oddajajo. Na Dunaju Mohorjeva družba upravlja hotel in študentski dom Korotan, ki je v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH), ter Knafljevo ustanovo v lasti ljubljanske univerze.

Sodelovanje z obema lastnikoma je dobro, pravi Karl Hren. Še posebej to velja za ljubljansko univerzo kot osrednjo izobraževalno znanstveno ustanovo v Sloveniji, ki ima svoj prostor tudi v eni od velikih evropskih prestolnic, kjer ji Mohorjeva kot avstrijska družba ponuja svoje znanje in izkušnje.

"Mislim, da je to dobra kombinacija sodelovanja ene osrednjih slovenskih ustanov z zamejsko organizacijo, kar se prepozna tudi pri razvoju Knafljeve ustanove."

Za hotel in študentski dom Korotan pa je pomembno, da ima Mohorjeva v lastniku, Slovenskem državnem holdingu, pomembnega strateškega partnerja, poudarja direktor družbe. Prek njega so namreč vključeni tudi drugi partnerji, resor za znanost in izobraževanje ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

"Ta kombinacija bo pomembna tudi za nadaljnji razvoj te hiše. Korotan je kombinacija različnih dejavnosti. Pretežni del hiše je študentski dom, hotel daje podlago za dolgoročni gospodarski razvoj, tu je še Slovenski kulturni center. To je posebnost, ki krepi slovensko prisotnost na Dunaju, in to je treba upoštevati tudi pri statusu Korotana."

Hotel in študentski dom Korotan je uvrščen med portfeljske naložbe Slovenskega državnega holdinga, čeprav gre za kombinacijo različnih dejavnosti in bi zato moral biti med strateškimi naložbami Slovenije, je prepričan Karl Hren. Na to so SDH že večkrat opozorili, saj bi morali uspešnost Korotana meriti širše, ne samo kapitalsko monetarno.

In prihodnost celovške Mohorjeve družbe? Kot pojasnjuje naš sogovornik, eden od dveh njenih direktorjev, bo ta v znamenju sprememb in iskanja inovativnih pristopov.

"Če pomislim na knjige, tiskano besedo, imamo digitalizacijo, ki spreminja ta segment delovanja. Spremljati moramo razvoj in slediti novim možnostim. Enako velja za vzgojno-izobraževalno dejavnost, skrb za naše najmlajše otroke. Tudi tu moramo v korak s časom, se spreminjati."

Osnovni namen celovške Mohorjeve družbe, krepiti dvojezičnost na avstrijskem Koroškem, ostaja, potrebne pa so spremembe metod, je prepričan Karl Hren.

"Po mojih oceni je Mohorjeva kljub 170 letom mlada organizacija. Skušamo biti moderni in nadgraditi svoje dejavnosti v vseh segmentih."

Hitri antigenski testi za rojake v Porabju

V prostorih nekdanje stražnice pri graničarskem muzeju v Čepincih ob torkih zjutraj med osmo in deveto po novem potekajo testiranja s hitrimi antigenskimi testi. Na omenjeni testni točki, ki je poskusno zaživela 16. marca, se je 23. marca testiralo 29 ljudi, po večini iz Porabja, kar pomeni, da je bila odločitev za postavitev testne točke pravilna, je Silvi Eöry povedala generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček.

S pristojnimi slovenskimi ustanovami so se dogovorili, da poskusno uvedejo posebno točko za hitro testiranje, da vidijo, ali je interes. In je bil.

"Vidimo, da je zanimanje za to možnost, s katero želimo olajšati vstop predvsem našim porabskim rojakom, ki so že tako prikrajšani. Od treh prestopnih točk je namreč odprt samo mejni prehod Verica–Čepinci."

Na Madžarskem hitro testiranje ni brezplačno in ga ni mogoče hitro opraviti.

"Našim porabskim rojakom želimo oziroma smo želeli olajšati prehod meje. Kot vidimo, je ta interes dovolj velik in bo testiranje potekalo, dokler bodo ukrepi veljali."

Da je možnost dobrodošla, se strinja tudi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs.

"Veseli smo, da imamo to priložnost. So družine, ki imajo sorodnike v Sloveniji, imamo službene obveznosti, opravke, vendar za prestop meje po tej novi uredbi potrebujemo negativen izvid hitrega testa. Na Madžarskem je za hitro testiranje treba plačati 50 evrov, tudi možnosti zanj ni veliko. Tu se vidi, da je kar nekaj ljudi, ki mora prečkati mejo."

Sicer pa se tudi na Madžarskem epidemične razmere slabšajo, vse več je okuženih, umrlih, vse več mladih je na oddelkih za intenzivno nego. Neupoštevanje strogih ukrepov pa zdaj tudi kaznujejo, dodaja Andrea Kovacs.

"Vsi upamo, da bomo čim prej mimo tega, ampak za zdaj še nismo, ker povsod slišiš, da vrha še nismo dosegli."

Upanje daje cepljenje. Na Madžarskem so cepili že 16 odstotkov državljanov, razmere pa bi se lahko začele zboljševati, ko bo cepljenih 25, 30 odstotkov ljudi.

Hitro testiranje v Čepincih je ob strokovni pomoči murskosoboške splošne bolnišnice organizirala občina Šalovci in župan Iztok Fartek je predlog takoj podprl, pravi:

"Zelo radi sodelujemo v takšnih akcijah, saj vemo, da pomagamo našim zamejcem, pa tudi našim občanom in občankam pri nemotenem prehodu meje, da se jim ni treba voziti v Mursko Soboto."

Kako pandemija vpliva na življenje ob meji? Tudi o tem več v oddaji. Prisluhnite!

 


26.12.2022

'Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti'

Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.


19.12.2022

Treba bo zavihati rokave

Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?


12.12.2022

'Pri nas se vedno dogaja!'

Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.


05.12.2022

Za dobre želje ni nikoli prezgodaj

Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!


28.11.2022

Časi se spreminjajo, bistvo ostaja

Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.


21.11.2022

Manjšina potrebuje prijatelje

Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?


14.11.2022

'Zavedati se moramo svojih korenin, ki segajo daleč v preteklost'

Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.


07.11.2022

'Vsak dan je praznik!'

Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.


28.10.2022

Jurij Paljk:"Nikoli se nismo dali in se nikoli tudi ne bomo!"

»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.


24.10.2022

Dr. Daniel Wutti:"Dežela Koroška ima še danes vidne težave s svojo preteklostjo."

Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?


17.10.2022

Pokaži mi tišino in druge zgodbe o dialogu, odpiranju meja in povezovanju

Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.


03.10.2022

Recipročnost je lahko dober argument v odnosih med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino

Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.


26.09.2022

Tatjana Rojc: Trmasta sem in vztrajala bom, dokler se bo dalo!

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?


19.09.2022

V novo šolsko leto veselo, sproščeno in tudi zaskrbljeno

Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.


12.09.2022

Minister Arčon: 'Vredno se je boriti za popravo sedanjih in zgodovinskih krivic'

Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.


05.09.2022

'Dobro je, da smo aktivni v politiki'

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


29.08.2022

Marijana Sukič ostaja dejavna in predana Porabju

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


22.08.2022

Slavko Malnar: 'Naš narod preveč molći!'

Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati


01.08.2022

Andrejka Možina. Glasbenica.

Od uglasbene poezije do jazza, od ljudske glasbe do lastnih skladb


21.07.2022

Že 40. slikarski teden v Svečah

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet


Stran 4 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov