Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Solomon Volkov: Spomini Dimitrija Šostakoviča

21.05.2023

Knjiga Spomini Dmitrija Šostakoviča, kakor jih je slišal in uredil Solomon Volkov – kot se glasi slovenski naslov – je ena najbolj kontroverznih knjig o glasbeniku in glasbi v 20. stoletju, ki še danes razdvaja tako, kot je razdvajala, ko je knjiga v angleščini – ruski izvirnik v knjižni obliki ni bil nikoli objavljen – izšla leta 1979. Glavni problem knjige je pristnost izjav Dmitrija Šostakoviča. Volkov je nekje dejal, da so zapisi nastali na srečanjih s Šostakovičem med letoma 1971 in 1974. Na teh srečanjih si je Volkov delal zapiske, jih uredil ter jih nato predstavil skladatelju. Šostakovič je umrl leta 1975, torej še pred izidom knjige, kar pomeni, da ni mogel potrditi pristnosti vseh zapiskov pred njenim izidom. Poleg tega naj bi se izvirni zapisi izgubili. Tudi zato je še danes nemogoče določiti, kje se konča avtorska pripoved Dmitrija Šostakoviča in kje se začne fikcijski dodatek Solomona Volkova. Pa vendar tega dela o skritem disidentu v Sovjetski zvezi nikakor ni mogoče spregledati, saj prinaša, kot pravi prevajalec Branko Gradišnik in s čimer se strinjajo tudi kritiki Volkova, "realen psihološki in biografski portret". Objavljamo uvodni odlomek iz tega dela, v katerem Šostakovič pripoveduje o svojem mladostnem obdobju. Prevod Branko Gradišnik, interpret Matej Puc, režiser Andrej Jus, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2023.


Spomini, pisma in potopisi

3 epizod


Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.

Solomon Volkov: Spomini Dimitrija Šostakoviča

21.05.2023

Knjiga Spomini Dmitrija Šostakoviča, kakor jih je slišal in uredil Solomon Volkov – kot se glasi slovenski naslov – je ena najbolj kontroverznih knjig o glasbeniku in glasbi v 20. stoletju, ki še danes razdvaja tako, kot je razdvajala, ko je knjiga v angleščini – ruski izvirnik v knjižni obliki ni bil nikoli objavljen – izšla leta 1979. Glavni problem knjige je pristnost izjav Dmitrija Šostakoviča. Volkov je nekje dejal, da so zapisi nastali na srečanjih s Šostakovičem med letoma 1971 in 1974. Na teh srečanjih si je Volkov delal zapiske, jih uredil ter jih nato predstavil skladatelju. Šostakovič je umrl leta 1975, torej še pred izidom knjige, kar pomeni, da ni mogel potrditi pristnosti vseh zapiskov pred njenim izidom. Poleg tega naj bi se izvirni zapisi izgubili. Tudi zato je še danes nemogoče določiti, kje se konča avtorska pripoved Dmitrija Šostakoviča in kje se začne fikcijski dodatek Solomona Volkova. Pa vendar tega dela o skritem disidentu v Sovjetski zvezi nikakor ni mogoče spregledati, saj prinaša, kot pravi prevajalec Branko Gradišnik in s čimer se strinjajo tudi kritiki Volkova, "realen psihološki in biografski portret". Objavljamo uvodni odlomek iz tega dela, v katerem Šostakovič pripoveduje o svojem mladostnem obdobju. Prevod Branko Gradišnik, interpret Matej Puc, režiser Andrej Jus, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2023.


15.09.2024

Spomini, pisma in potopisi

Elda Piščanec je bila ena izmed prvih slovenskih slikark, rojenih še v 19. stoletju, ki si je pridobila akademsko izobrazbo, in sicer na Kraljevi akademiji za lepe umetnosti v Firencah. Rodila se je leta 1897 v Rojanu pri Trstu v meščanski družini. Slikanja se je učila pri Rihardu Jakopiču in Petru Žmitku. Pri 28 letih je odšla študirat slikarstvo na akademijo v Firence, ki jo je končala v štirih letih. V tem času se je tri mesece in pol izpopolnjevala v Parizu, kjer je obiskovala tudi delavnice cerkvene umetnosti. Po vrnitvi v Ljubljano je slikala portrete, cvetje, tihožitja in pokrajine v olju in drugih tehnikah. V tujini so jo cenili kot odlično grafičarko. Preizkušala se je tudi v kiparjenju. Obenem se je uveljavljala kot cerkvena slikarka. Da bi preživela, se je morala zaposliti kot učiteljica risanja na gimnaziji, najprej v Ljubljani in Kranju, po drugi svetovni vojni pa v Murski Soboti in Trbovljah. Po upokojitvi je živela v Ljubljani. Svoj ljubljanski atelje je ohranila do smrti, čeprav je od leta 1952 prebivala na posestvu Vinegrad blizu Dobrne, ki ga je podedovala po starših. Tam je umrla leta 1967. Njena življenjska pot je bila v marsičem pionirska, Elda Piščanec pa je zapustila vrsto osebnih in delovnih dnevnikov ter korespondenco s sorodniki, prijatelji, kolegi in cerkvenimi naročniki. Iz teh dnevnikov in pisem je Metka Pekle sestavila knjigo Segam po nebesnih zvezdah: zgodba slikarke Elde Piščanec (Mladinska knjiga, 2024). Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo za radio priredili odlomek iz knjige, ki opisuje obdobje, ko je študirala slikarstvo v Firencah, v katerih se zrcali slikarkin način razmišljanja, temperament in čas, v katerem je živela in ustvarjala. Avtorica knjižne izdaje Metka Pekle, avtorica scenarija Tesa Drev Juh, interpreta Gaja Filač in Primož Pirnat, bralec Igor Velše, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2024.


08.09.2024

Meret Oppenheim: Spomini in sanje

Meret Oppenheim, švicarska umetnica iz kroga nadrealistov, je najbolj znana po svojem provokativnem "Zajtrku v krznu", skulpturi skodelice, krožnika in čajne žličke, oblečenih v krzno. Predvsem sanje so bile pogosto navdih za njena slikarska in kiparska dela – izbor dnevniških zapisov spominov in sanj umetnice, rojene leta 1913 v Nemčiji, ki je umrla leta 1985 v Švici, je prevedla Tesa Drev Juh. Interpretira Jerica Mrzel, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, posneto leta 2015.


01.09.2024

Samuel Beckett: Spomini

Leta 2006 so pri eni izmed britanskih založb izšli pogovori s Samuelom Beckettom in spominski zapisi znancev tega irskega pisatelja. Avtorja James in Elizabeth Knowlson sta knjigo naslovila Beckettovi spomini, spomini na Becketta, pozneje pa so jo poimenovali kar "mozaik spoznanj". Bralcu namreč izvrstno približa skrivnostnega avtorja, ki je v javnosti zelo nerad govoril o sebi, le redki pa so dobili priložnost za pogovor z njim. Veliki "Neimenljivi", kot ga je po naslovu enega njegovih romanov označil britanski časopis Independent, je tokrat v prvi osebi spregovoril o svojem življenju od otroških do zrelih let. Prevajalka: Mateja Petan; režiserka: Ana Krauthaker; interpretira: Aleš Valič; glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednika oddaje: Matej Juh, Tina Kozin; produkcija 2007.


Stran 1 od 1
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov