Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Planica bo od četrtka do nedelje gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Prvotno bi moralo biti marca, a so ga morali takrat ob začetku epidemije odpovedati. Po usklajevanju z mednarodno smučarsko zvezo so se organizatorji odločili, da prvenstvo izpeljejo decembra, kar pa je prineslo nove izzive. Termini zimskih tekmovanj ne omogočajo, da bi tekme v poletih izpeljali v dopoldanskem času, dan pa je decembra precej krajši kot marca in tako je bil pred organizatorje postavljen izziv osvetlitve letalnice. Kako je potekala in zakaj je v teh dneh to ena najbolj pogostih tem v dolini pod Poncami?
Kako je potekalo osvetljevanje planiške letalnice in zakaj je v teh dneh to ena najpogostejših tem v dolini pod Poncami?
V Nordijskem centru Planica osvetlitve letalnice bratov Gorišek niso predvideli, saj je letalnica v uporabi le enkrat letno. Treningi na njej niso mogoči, marčevski termin vsakoletnega finala svetovnega pokala pa omogoča razvoj termike v dopoldanskem času, ki je zato rezerviran za letenje na smučeh. Prestavitev prvenstva je tako postavila pred organizacijski komite dilemo, ali osvetliti letalnico s stalno ali začasno osvetlitvijo. Stalna bi bila precej dražja, a precej bolj komfortna za organizatorje. Odločili so se za začasno, ki je pa postavila prednje cel kup izzivov. Treba je osvetliti približno 500 metrov dolgo površino – to je tako, kot bi osvetljevali pet nogometnih igrišč na višinski razliki 200 metrov, približno dvakrat toliko visoko, kot je postavljen Ljubljanski grad. Stalna osvetlitev bi pomenila postavitev stebrov, s katerih bi lažje enakomerno osvetliti letalnico, začasne konstrukcije pa potrebujejo ogromno prilagajanja, že v prvi stopnji pa iskanje podjetij, ki so to sploh lahko zagotovila.
"Zaletišče je osvetljeno linijsko in osvetljuje predvsem samo smučino in letalca, ki je v tistem hipu v počepu. Skakalci v povprečju med tremi in šestimi metri preletijo hrbtišče in doskočijo med približno 230 in 250 metri in tam je bilo treba osvetlitev načrtovati drugače. Nadgraditi je bilo treba stolpe vetrne zaščite, izkoristiti televizijski stolp, ki je že postavljen v Planici in postaviti nekaj dodatnih stolpov ob samem izteku, vse skupaj na višini med 15 in 18 metri." – generalni sekretar organizacijskega komiteja Planica Tomaž Šušteršič
Luči, ki bodo osvetljevale zaletišče, bodo prestavili na Bloudkovo velikanko in so tako del investicije v nordijsko svetovno prvenstvo leta 2023.
Graditev konstrukcij in postavitev 220 reflektorjev sta samo prvi, sicer zelo zahteven del izvedbe osvetlitve. Drugi del je povezan z usmeritvijo in jakostjo žarometov, ki imajo velik vpliv predvsem na televizijski prenos.
"Pri tako velikem objektu v naravi, ki ni zaprt, je največji izziv postaviti luči tako, da je enakomerna osvetlitev od starta do izteka. In tudi tam, kjer se tekmovalec ustavi v izteku, mora biti luč čim bolj enakomerna, približek sončni svetlobi. To je ta umetnost." – Dejan Čretnik, režiser televizijskega prenosa o zahtevah televizijske produkcije
Planica bo od četrtka do nedelje gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Prvotno bi moralo biti marca, a so ga morali takrat ob začetku epidemije odpovedati. Po usklajevanju z mednarodno smučarsko zvezo so se organizatorji odločili, da prvenstvo izpeljejo decembra, kar pa je prineslo nove izzive. Termini zimskih tekmovanj ne omogočajo, da bi tekme v poletih izpeljali v dopoldanskem času, dan pa je decembra precej krajši kot marca in tako je bil pred organizatorje postavljen izziv osvetlitve letalnice. Kako je potekala in zakaj je v teh dneh to ena najbolj pogostih tem v dolini pod Poncami?
Kako je potekalo osvetljevanje planiške letalnice in zakaj je v teh dneh to ena najpogostejših tem v dolini pod Poncami?
V Nordijskem centru Planica osvetlitve letalnice bratov Gorišek niso predvideli, saj je letalnica v uporabi le enkrat letno. Treningi na njej niso mogoči, marčevski termin vsakoletnega finala svetovnega pokala pa omogoča razvoj termike v dopoldanskem času, ki je zato rezerviran za letenje na smučeh. Prestavitev prvenstva je tako postavila pred organizacijski komite dilemo, ali osvetliti letalnico s stalno ali začasno osvetlitvijo. Stalna bi bila precej dražja, a precej bolj komfortna za organizatorje. Odločili so se za začasno, ki je pa postavila prednje cel kup izzivov. Treba je osvetliti približno 500 metrov dolgo površino – to je tako, kot bi osvetljevali pet nogometnih igrišč na višinski razliki 200 metrov, približno dvakrat toliko visoko, kot je postavljen Ljubljanski grad. Stalna osvetlitev bi pomenila postavitev stebrov, s katerih bi lažje enakomerno osvetliti letalnico, začasne konstrukcije pa potrebujejo ogromno prilagajanja, že v prvi stopnji pa iskanje podjetij, ki so to sploh lahko zagotovila.
"Zaletišče je osvetljeno linijsko in osvetljuje predvsem samo smučino in letalca, ki je v tistem hipu v počepu. Skakalci v povprečju med tremi in šestimi metri preletijo hrbtišče in doskočijo med približno 230 in 250 metri in tam je bilo treba osvetlitev načrtovati drugače. Nadgraditi je bilo treba stolpe vetrne zaščite, izkoristiti televizijski stolp, ki je že postavljen v Planici in postaviti nekaj dodatnih stolpov ob samem izteku, vse skupaj na višini med 15 in 18 metri." – generalni sekretar organizacijskega komiteja Planica Tomaž Šušteršič
Luči, ki bodo osvetljevale zaletišče, bodo prestavili na Bloudkovo velikanko in so tako del investicije v nordijsko svetovno prvenstvo leta 2023.
Graditev konstrukcij in postavitev 220 reflektorjev sta samo prvi, sicer zelo zahteven del izvedbe osvetlitve. Drugi del je povezan z usmeritvijo in jakostjo žarometov, ki imajo velik vpliv predvsem na televizijski prenos.
"Pri tako velikem objektu v naravi, ki ni zaprt, je največji izziv postaviti luči tako, da je enakomerna osvetlitev od starta do izteka. In tudi tam, kjer se tekmovalec ustavi v izteku, mora biti luč čim bolj enakomerna, približek sončni svetlobi. To je ta umetnost." – Dejan Čretnik, režiser televizijskega prenosa o zahtevah televizijske produkcije
Ponoči je v Dallasu potekala tretja tekma finala košarkarske lige NBA. Dobil jo je Boston, ki zdaj v finalni seriji vodi že s 3:0, povratek po takem zaostanku pa ni uspel še nobenemu moštvu v ligi. Luka Dončić je prvo ime teksaške ekipe in je izjemno priljubljen po celem svetu, ne le v Sloveniji in Dallasu. V trgovinah z navijaškimi artikli je v ospredju številka 77, (skoraj) vse se vrti okrog Dončića.
V Ajdovščini smo pozdravili tiste najhitrejše in najbolj vzdržljive tekače na resnično dolgih preizkušnjah v okviru Vipava trail teka. Zdi se kar malo neverjetno, da smo ljudje sposobni biti v pogonu toliko časa. Najdaljša preizkušnja je letos dolga kar 165 kilometrov, lanski zmagovalec Anže Sobočan pa je za celotno traso s potreboval 22 ur 32 minut in 27 sekund. Lani je bila trasa dolga 170 kilometrov.
Čez dober teden se bo sezona na najvišji ravni začela tudi za športne plezalce. Uvodni dve tekmi za svetovni pokal bosta na Kitajskem, vendar imajo letos najboljši plezalci le en cilj - olimpijske igre. Nastop v Parizu ima od Slovencev zagotovljen le branilka zlate medalje, Janja Garnbret, ostali so osredotočeni na boj za zadnje olimpijske vozovnice, ki si jih lahko priborijo na kvalifikacijskih tekmah.
Pri enaintridesetih letih je kariero sklenil najuspešnejši slovenski smučarski skakalec. Peter Prevc, lastnik velikega kristalnega globusa, zlatega orla in dvanajstih kolajn velikih tekmovanj. V petnajstih sezonah na najvišji ravni se je spletlo cel kup zanimivih zgodb o uspehih, pa tudi razočaranjih.
Medtem ko alpske smučarke na daljnem severu v Aareju tekmujejo v dokaj zimskih razmerah in se merijo za točke na zadnji postaji svetovnega pokala pred finalom sezone v Saalbachu, pa je na moški strani po odpovedi tekem za Pokal Vitranc v Kranjski Gori tekmovalni premor pred finalom. Pokal Vitranc ni edina žrtev globalnega segrevanja, od 45 predvidenih tekem v moškem svetovnem pokalu jih bodo v tej zimi lahko izpeljali le 36, če ne bo kakšne nove odpovedi še v Saalbachu. Gre za rekorden, kar dvajseto odstoten osip v koledarju, kar bo zagotovo sprožilo temeljite analize pri Mednarodni smučarski zvezi po koncu sezone. Kaj odpoved Pokala Vitranc potegne za seboj v slovenskem smučanju in kakšne so dolgoročne perspektive alpskih tekem na najvišji ravni v Sloveniji?
Turno smučanje bo krstni nastop na olimpijskih igrah doživelo čez dve leti. V boj za nastop na največjem športnem tekmovanju se bo v naslednji sezoni podala tudi slovenska reprezentanca, ki v svoje vrste vsako leto uspešno privablja nove člane. Prvo slovensko odličje na evropskem prvenstvu je januarja osvojila Klara Velepec s srebrom v kadetski kategoriji. Skupaj s Klaro so nam turno smučanje predstavili še Maj Pritržnik, Luka Kovačič in selektor Robert Pritržnik.
Zimsko serijo oddaj o rekreaciji zaključujemo z alpskim smučanjem. V Kranjski Gori smo se pridružili skupini smučarjev in preverili kako potekajo njihovi treningi. Kaj je tisto, kar jim je na smučanju najbolj všeč, kakšni so njihovi cilji in kam vse se odpravijo takrat, ko doma snega zmanjka?
V oddaji gremo na sneg, kjer bomo potrebovali ozke smuči in tekaške palice. Trening teka na smučeh postaja izziv tudi zaradi spremenjenih podnebnih sprememb, večina otrok iz osrednjega dela Slovenije pa se na trening vozi na Gorenjsko. Na Pokljuki smo se namreč pridružili mladim smučarskim tekačem na njihovem treningu.
Anna Maka je 31-letna poljska biatlonka, ki prihaja iz Zakopan. Zgodba njene družine se je s smučarskimi skoki začela prepletati dve desetletji nazaj – njena mama je oddajala sobe slovenskim smučarskim skakalcem in jim kuhala pravo domačo hrano. O spominih na slovenske smučarske skakalce, stkanih prijateljstvih in priljubljenosti zimskih športov na Poljskem ter obisku Planice.
Obiščemo klub, kjer so svoj potencial izkoristili člani družine Prevc, pa tudi drugi odlični skakalci. Ampak, saj ne gre le za dosežke. Mladi se s skoki ukvarjajo predvsem zaradi druženja in zabave. Kako izgleda trening smučarskih skokov?
V februarju ob torkih vabimo na šport oziroma vas opominjamo na pomembnost gibanja. V seriji štirih oddaj naši športni novinarji obiščejo treninge mladih športnikov, ki se ukvarjajo z zimskimi aktivnostmi. Nekajkrat tako stopijo na smuči, za uvod pa kar na drsalke.
Sani Bečirović je junija lani postal tehnični direktor trofejnega košarkarskega kluba Panathinaikos iz Aten. Grški velikan je postaja našega nekdaj odličnega košarkarja že tretjič: za Panathinaikos je igral med leti 2006 in 2008 in takrat pod vodstvom Željka Obradovića postal evropski klubski prvak. Leta 2015 se je za kratko vrnil v vlogi pomočnika trenerja, zdaj je zasedel visoko in odgovorno funkcijo v klubski hierarhiji. “Pritisk je vedno ogromen, vzdušje je neverjetno, a pričakujejo se le zmage. Kvalifikacijska tekma s Slovenijo v Pireju tukaj še ni tema. Seveda pa upam, da se bosta na parketu pomerila Luka in Giannis in da se bomo uvrstitve na olimpijske igre na koncu veselili mi.” S Sanijem Bečirovićem se je v Atenah srečal Luka Hvalc.
Alpska smučarka Meta Hrovat se je pred začetkom prejšnje zime pri 24-ih letih odločila, da je s tekmovalnim smučanjem preveč zasičena, da bi lahko nadaljevala kariero vrhunske športnice. Po sezoni premora pa jo je ta šport "poklical" nazaj in lani spomladi se je še bolj intenzivno kot prej vrnila v proces treningov. Na poletnih testiranjih fizične pripravljenosti je bila še boljša kot prej, toda z intenzivnimi treningi so vedno bolj intenzivne postajale tudi bolečine, ki so jo spremljale zaradi minulih poškodb. Vrnitev na tekme se je odmikala in odmikala. Zdaj 25-letna Kranjskogorčanka je na koncu ugotovila, da bodo tekmovalne smuči na žalost kar za vedno morale ostati v kotu. Njen izkupiček je torej dokončno – štirikrat stopničke v svetovnem pokalu in sedmo mesto na olimpijskih igrah.
Jakov Fak je zaradi bolečin v hrbtu izpustil celoten spored tekem ta konec tedna v Anterselvi. 36-letnik v zadnjem desetletju sodi med najboljše, zato ga v vlogi gledalca nismo vajeni. V pogovoru več o omenjenem, ter tudi o pričakovanjih na prihajajočem svetovnem prvenstvu na Češkem.
Izjemni uspehi slovenskih športnikov so se vrstili tudi v letu 2023. Najboljši so tako stanovitni, da so njihovi vrhunski dosežki postali skoraj samoumevni - še zdaleč niso. Tudi zato v oddaji delamo korak nazaj, da radijsko prečešemo najbolj izstopajoče dosežke in se spominjamo, da uspehi, četudi serijski, ne pridejo sami od sebe. Zanje je treba trdo delati, imeti izvenserijski talent in na koncu, v ključnem trenutku, takrat, ko je to najbolj pomembno, prikazati največ. Celotno športno uredništvo Vala 202 pod drobnogled jemlje najzanimivejše zgodbe, ki je jih spisalo leto 2023, in preko kviza prepleta zbir ključnih športnih trenutkov tega leta.
Slovenski finalist Žan Kranjec se je na poledeneli progi na postavitvi trenerja Matjaža Požarja zelo dobro znašel in zasedel tretje mesto. Drugi je bil po izjemnem finalu Hrvat Filip Zubčić. Švicar Marco Odermatt je zmagal na prvem od dveh veleslalomov za svetovni pokal alpskih smučarjev v Alta Badii.
Po izjemnem uspehu, ko se je slovenska nogometna reprezentanca uvrstila na svoje drugo evropsko prvenstvo, se pogovarjamo z direktorjem moških reprezentanc Nogometne zveze Slovenije.
Gost podkasta je Matej Mohorič. Zmagovalec etap na vseh treh največjih večtedenskih dirkah je letos postal tudi svetovni prvak v kolesarstvu na makadamu. Gorenjec debatira z Luko Petričem in Igorjem Tomincem. Obrazloži svoj nepozaben govor po zmagi v 19. etapi letošnjega Toura, pove, zakaj so ga tedaj preplavili občutki krivde in sočutja in ne le sreče in veselja.
Po 14. dneh, 14. urah, 45. minutah in 8. sekundah jadranja na jadrnici Ashika 2, je v cilj druge etape oziroma v cilj tokratne regate Minitransat, ki jo prirejajo že od leta 1977, v nedeljo prijadral slovenski ekstremni jadralec Uroš Kraševac. Dosegel je sedmo mesto, v seštevku obeh etap pa se je uvrstil na peto mesto v razredu prototipov, kar je najboljši slovenski oceansko regatni dosežek.
V Montpellierju je ta konec tedna potekalo evropsko prvenstvo v judu. Za najboljšo uvrstitev je poskrbela Andreja Leški, ki je srebru z letošnjega svetovnega prvenstva v Dohi, dodala še zlato s prvenstva stare celine. Koprčanka v kategoriji do 63 kilogramov nadaljuje z odličnimi rezultati slovenskih judoistk. V tej kategoriji je odlično nastopala tudi olimpijska prvakinja iz Londona Urška Žolnir, ki je po koncu tekmovalne kariere na prvenstvu v drugi vlogi.
Neveljaven email naslov