Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

657 oddaj

657 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


19.04.2021

"Svetovni splet ne bo rešil založništva"

Ob začetku pandemije so se zaprle knjigarne, knjižnice in društva. Založniki in knjigotržci so se po desetletju krčenja trga soočili z nepredstavljivim izzivom: preživeti zaprtje knjigarn in javnega življenja. Leto dni pozneje lahko z zadržki ugotavljamo, da je red knjige preživel tudi to apokalipso. V skupni oddaji Radia Slovenija, slovenskega uredništva ORF in Radia RAI Trst preverjamo, kako so zaprtje doživljali v zadrugi Goriška Mohorjeva, Mohorjevi založbi v Celovcu in kaj se je medtem dogajalo na slovenskem knjižnem tržišču? Gostje skupne oddaje so predsednica zadruge Goriške Mohorjeve družbe Franka Žgavec, urednik Mohorjeve založbe v Celovcu Adrian Kert in profesor založniških študij, literarni urednik ter pisatelj dr. Andrej Blatnik. "Od leta 1991 je število izdanih naslovov naraslo za trikrat, število Slovencev pa ne. Tukaj se skriva nevarnost pretiranega navdušenja nad spletnim nakupovanjem kot nadomestkom nakupovanja v knjigarni. Rad citiram Slavoja Žižka, ki je najuspešnejši slovenski avtor v tujini. Pravi, da sovraži knjigarne. Na spletu namreč kupi tisto knjigo, ki jo želi, v knjigrni pa še dvajset drugih, ki jih prej ni nameraval ... S kupovanjem po spletu je tako, da ne počnemo nujno tega, kar pravzaprav kupvanje knjig je: širjenje obzorij in odpiranje vrat do pokrajin, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo," je dejal dr Andrej Blatnik.

42 min 29 s

12.04.2021

Prenova Žičke kartuzije in ohranjanje kulturne dediščine

Tokrat govorimo o prenovi Žičke kartuzije in ohranjanju kulturne dediščine. Gre za prenovo preostankov ostankov najstarejše kartuzije od štirih pri nas v državi, na Štajerskem v občini Slovenske Konjice, hkrati pa historično prve zunaj romanskega sveta – desetletje nazaj se je v teh krajih beležilo 850 let prihoda katoliškega, kontemplativnega reda kartuzijancev v ta prostor. Od ukinitve samostanov pod cesarjem Jožefom II. na začetku leta 1782 je nekoč najpomembnejša kartuzija severno in vzhodno od Alp začela propadati kot samostanski kompleks. V pogovoru smo soočili različne modele, ali bolje, paradigme koncepta prenove prvovrstne kulturne dediščine, na katere je najbolj odmevno opozorila okrogla miza v organizaciji Umetnostno-zgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU sredi marca. In jubilejna, 70-ta številka revije Umetnostna kronika, ki jo je uredila dr. Mija Oter Gorenčič, umetnostna zgodovinarka in predstojnica inštituta. V pogovoru so sodelovali še konservator prenove s celjske območne enote ZVKDS, Matija Plevnik, po izobrazbi umetn.zgodovinar, doc. Rok Žnidaršič, arhitekt UL-FA, biro Medprostor, avtor lani sprejetega projekta prenove kartuzije, in izr.prof.dr. Igor Sapač, umetnostni zgodovinar in arhitekt z Univerze v Mariboru, kastelolog, sicer pa poznavalec preteklosti konservatorstva. Vsi štirje so tudi avtorji prispevkov v reviji tematski številki 70 Umetnostne kronike. fotografija: Žička kartuzija na podobi iz 1730/Wikipedija

53 min 50 s

05.04.2021

Zvonarstvo

Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druga pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave? Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo. Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. O zvonarstvu bomo govorili v ponovitvi oddaje ARS humana, ki jo je pripravil Milan Trobič.

53 min 41 s

29.03.2021

Pedagogi v primežu epidemije

Pandemija je pošteno zmešala strene celi vrsti poklicev in služb, šolsko srenjo pa je spričo izmeničnega in ponavljajočega se odprtja oziroma zaprtja izobraževalnih prostorov postavila pred posebne izzive. Kako se pedagogi odzivajo na učne in pedagoške zahteve koronadobe, je vsebinsko jedro skupne mesečne oddaje programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. V tržaskem studiu je gostovala poverjenica Sindikata slovenske šole, Katja Pasarit, iz ljubljanskega studia se je oglasala predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko Univerze v Ljubljani, Klara Skubic Ermenc, iz Celovca pa je bil povezan ravnatelj Evropske ljudske sole v Smihelu nad Pliberkom, Danilo Katz. Pogovor vodi urednik Radia Trst A Pavel Volk.

39 min 37 s

22.03.2021

Asociacija

Gosta Marka Golje v oddaji Ars humana sta Inga Remeta, predsednica Asociacije, in Tadej Meserko, strokovni vodja Asociacije, skratka, tistega društva, ki si že dolga leta prizadeva za boljše pogoje za profesionalno delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, brez katerih bi bili sodobna slovenska kultura in umetnost bistveno siromašnejši. Nikar ne zamudite.

54 min 6 s

15.03.2021

"V tem trenutku so Združene države Amerike uganka za vse, razrešujemo pa jo vsak po svoje."

Andrej Stopar se je na delo v ameriškem dopisništvu dobro pripravil. Vprašanja je zastavil praktično vsem, ki so v preteklosti za različne medije poročali iz Združenih držav. Ko je prispel v Wasington, je ugotovil, da Amerike, o kateri so mu pripovedovali predhodniki, ni več. Pred začetkom epidemije se je podal na raziskovanje družbe in ugotovitve zapisoval za spletno stran MMC in časnik Večer. Drobne zgodbe, portrete ameriškega vsakdana in analize političnih spletk, je zbral v knjigi Ameriški Rubikon. Z njo orisuje tektonske družbene spremembe, ki so nastale v borih štirih letih predsedovanja enega najbolj nenavadnih predsednikov v zgodovini ZDA. Ali kot zapiše dr. Andej Stopar: "Trumpu je uspelo spremeniti razumevanje zakona in pravil igre. Odprla se je Pandorina skrinjica in spreminja se vse. Nekateri pravijo, da do neprepoznavnosti. Večina pa išče znano v neznanem." foto: Goran Dekleva

48 min 46 s

08.03.2021

Ne le socialna, pomembna je tudi estetska blaginja

Tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane, ki do 11. aprila poteka v Cankarjevem domu v Ljubljani, predstavlja prerez nove arhitekture v zadnjih dveh letih. Na že deseti razstavi Arhitektura inventura več kot 150 avtorjev prikazuje 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. foto: Društvo arhitektov Ljubljane

47 min 59 s

01.03.2021

Kaj se zgodi, ko za leto dni prekinemo odnose?

V času epidemije COVID 19 so zaradi karantene mnogi ljudje ostali brez osebnih stikov, nekateri odnosi so bili oteženi ali celo prekinjeni. Tokratna Ars humana je zato posvečena medosebnim odnosom med epidemijo. Zastavlja si aktualno vprašanje: Kaj se zgodi, če nam je odvzeta možnost za vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov? Izhodišče oddaje je misel antropologinje in pedagoginje doktorice Ane Krajnc, ki je v eni svojih knjig zapisala: »Osebnostno se človek razvija vse življenje. Zato so mu potrebni medosebni odnosi. V odnosu naletimo na mejo. V osamljenosti se osebnostno ne razvijamo. Razlijemo se v mlakužo, kot voda brez posode. Lahko celo izgubimo občutek za realnost, ker se nam kriteriji za vedenje zabrišejo in zbledijo«. O vprašanjih, ki jih ta misel sproža, se je avtorica oddaje Karmen Kogoj Ogris pogovarjala s Katarino Kompan Erzar, Tomažem Erzarjem in Gregorjem Žvelcem. Doktorica Katarina Kompan Erzar je profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani ter predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Doktor Tomaž Erzar je izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in koordinator doktorskega študija za to področje. Doktor Gregor Žvelc je izredni profesor za klinično psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsi sogovorniki so tudi psihoterapevti. foto: Pixabay/congerdesign

53 min 47 s

22.02.2021

75 let slovenskega uredništva ORF na Koroškem

Četrt stoletja po Koroškem plebiscitu in leto dni po koncu druge svetovne vojne se je v etru  avstrijske radiotelevizije ORF prvič slišala slovenska beseda. 6. januarja 1946 je bilo moč slišati neposreden prenos nemško-slovenske kulturne prireditve iz Borovelj in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF. Iz petminutnih slovenskih oddaj se je slovenski spored ORF v 75 letih razvil v pomebnega igralca na medijskem trgu s celodnevnim radijskim programom, enourno tedensko televizijsko oddajo in ažurno spletno stranjo v obeh deželnih jezikih. Kaj čaka slovensko besedo v času tektonskih medijskih sprememb? Oddajo je pripravil Miha Pasterk. foto: ORF

56 min 23 s

15.02.2021

Koliko humanistov, družboslovcev in akademsko izobraženih umetnikov sploh potrebujemo?

V Sloveniji izobražujemo preveč družboslovcev, humanistov in umetnikov, primanjkuje pa diplomantov s področij zdravstva in tehnike. Gospodarstveniki in politični odločevalci vse odločneje zahtevajo prilagoditev izobraževanja povpraševanju na trgu dela in strateški premislek o številu vpisnih mest na visokošolskih študijskih programih. Kako se na te pozive odzivajo na umetniških akademijah in v največji humanistični visokošolski ustanovi ter študenti, v oddaji pojasnjujejo dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Tomaž Gubenšek, oblikovalka, visokošolska učiteljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Barbara Predan ter predsednik Študentske organizacije Klemen Peran. foto: Pixabay/Skitterphoto

51 min 59 s

08.02.2021

Prešernovi lavreati 2021

Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili so tudi šest nagrad Prešernovega sklada za izstopajoče dosežke zadnjih treh let. Kdo so od bllizu letošnji lavreati, kaj jih žene in vznemirja, kako razmišljajo o svetu in ustvarjanju?

59 min 27 s

01.02.2021

Radio Študent

Radio Študent je od svojega nastanka 9. maja 1969 sinonim za alternativno kulturo in medijsko ustvarjalnost. Kakšna je njegova sedanjost in kakšna bo lahko njegova prihodnost, lahko izveste v oddaji Ars humana. Marko Golja se je v živo pogovarjal z Ano Kandare, direktorico Radia Študent, Klemnom Petkom, predsednikom Predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Rastom Pahorjem, kriznim govorcem Radia Študent. Vabljeni k poslušanju.

55 min 27 s

25.01.2021

Renata Salecl o S/strasti do nevednosti

Konec lanskega leta je akademikinja Renata Salecl v zbirki Kultura (pri Mladinski knjigi) objavila študijo z naslovom Strast do nevednosti in s podnaslovom Kdaj in zakaj ne želimo vedeti. Čeprav je naslov študije presenetljiv, pa avtorica predstavi vrsto življenjskih situacij in teoretskih interpretacij, v katerih je nevednost priročen izhod ali preprosta rešitev. Več o tematiki je avtorica povedala v oddaji, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

53 min 22 s

18.01.2021

Naredili bomo vse, da naši študenti ne izgubijo letnika študija

Na prvi dan zimskega izpitnega obdobja v tem študijskem letu v oddaji Ars humana gostimo rektorja Univerze v Ljubljani dr. Igorja Papiča. Nekonvencionalnega tehnika – kot sebe opisuje dr. Papič – z občutkom za humanizem in družboslovje, pri opravljanju nalog rektorja, profesorja in raziskovalca vodijo vrednote: svoboda, vrednost posameznika, odgovornost do skupnosti in strpnost do drugih. Zato njegovo pismo, v katerem je kot prvi visokošolski učitelj javno opozoril na negativne posledice popolnega zaprtja visokošolskih zavodov v pandemiji covida-19, ni presenečenje. Med drugim je zapisal, da je ogroženo izobraževanje celotne generacije študentov in da vrednote znanja ni na obzorju odločevalcev. Kmalu po tem odmevnem pismu je vlada objavila dopolnjeni načrt sproščanja ukrepov ob zmanjševanju števila okužb z novim koronavirusom, in v njem določila, da se bodo v rdeči fazi lahko študenti vrnili na fakultete, da opravijo nujne laboratorijske vaje in druge individualne obveznosti. Želja dr. Papiča je, da bi se to zgodilo že v zadnjem tednu januarja. Komaj čakamo da pridemo v rdečo fazo, da bodo lahko študentke in študenti opravili nujne obveznosti za prvi semester. Po izpitnem obdobju se bo začel novi semester, študentke in študenti bodo imeli nove obveznosti. Ni preprosto kar tako dodajati izpite študentom za nazaj. To bo precejšen organizacijski zalogaj za fakultete in tudi dodatna obremenitev za študente. Mi bomo naredili vse, da naši študentke in študenti ne izgubijo letnika študija. Če se bo epidemija umirila, se bodo študentke in študenti v drugem semestru vrnili na fakultete, kjer bodo v skladu z vladnim načrtom lahko opravljali izpite ter laboratorijske in druge vaje ter seminarje. Kakovost študija v virtualnem okolju ne more biti enaka kot v živo v predavalnicah. Seveda je študij na daljavo mogoč. A nobeden od naših študijskih programov ni akreditiran za izvedbo na daljavo. Zato na daljavo ne morejo doseči kompetenc, ki so jih zapisali v klasični izvedbi. A veliko bolje je izvajati študij na daljavo kot pa nič. Novi način študija za marsikoga predstavlja novi izziv, na primer na fakulteti za elektrotehniko so razvili robota roko, a pomočjo katerega študentke in študenti opravljajo vaje na daljavo. O osipu študentk in študentov je še prezgodaj govoriti. Prvi pokazatelj bo njihova udeležba na izpitih v tem izpitnem obdobju v primerjavi s povprečno udeležbo v preteklih letih. Je pa naraslo študentov, ki so iskali psihološko pomoč pri pristojnih službah univerze. V pogovoru dr. Papič predstavi izjemno pomembno vlogo študentk in študentov ter profesoric in profesorjev pri soočenju s pandemijo covida-19. Poudari, da imajo raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani znanje za razvoj tudi cepiva proti covidu-19. Oriše položaj univerze v mednarodnem okolju in njeno finančno situacijo. Dr. Igor Papič, ki mu bo septembra potekel prvi mandat na položaju rektorja Univerze v Ljubljani, še napove, da se bo spomladi potegoval za drugi mandat rektorja naše največje in najpomembnejše izobraževalne in raziskovalne ustanove.

52 min 13 s

11.01.2021

Zvonarstvo

Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druga pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave? Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo. Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. O zvonarstvu bomo govorili v oddaji ARS humana, njen avtor je Milan Trobič.

53 min 40 s

04.01.2021

Prihodnji ljudje niso abstrakcija, temveč živijo že danes

Ideja medgeneracijske pravičnosti pravi, da moramo že danes z ravnanji in odločitvami poskrbeti, da ne poslabšujemo življenjskih izhodišč prihodnjim generacijam. Nekatere od njih že živijo, a nimajo možnosti političnega odločanja in vplivanja na lastno preteklost. Kakšna bi bila medgeneracijsko solidarna družba in kako je covid-19 že danes različne generacije prisilil, da s samoomejevanjem skrbijo druga za drugo, analiziramo z dr. Dejanom Mehom Savićem, filozofom in okoljevarstvenikom. Medgeneracijsko pravičnost kot temelj ravnanja z okoljem je zagovarjal v doktorski disertacijski na oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. "O prihodnjih ljudeh moramo razmišlajti kot o prejemnikih naše zapuščine. Ali v pozitivnem smislu, kot je razvoj cepiv in zdravil za danes še neozdravljive bolezni, ali v negativnem smislu, kot so kupi jedrskih odpadkov, ogromne količine nerazgradljive plastike, izropani oceani in uničeni koralni grebeni. Pozivam, da začnemo razpravljati o tem, kakšno zapuščino ustvarjamo namenoma in kakšno nenamerno. Vedenje moramo reflektirati in ugotoviti, ali lahko prilagodimo ravnanje tako, da bomo do prihodnjih ljudi pravičnejši. Da jim pustimo, kar jim gre. To je količino naravnih virov, ki bo omogočala miroljubno družbo blaginje." foto: Aleš Ogrin

49 min 22 s

28.12.2020

Tomaž Grušovnik o svoji študiji Hotena nevednost

Dr. Tomaž Grušovnik je filozof, ki zagotovo ne živi v slonokoščenem stolpu, saj je med drugim pisal o etiki živali in okolijski problematiki. V svoji peti knjigi z naslovom Hotena nevednost pa analizira izogibanje resnici, skratka, zgolj na prvi pogled presenetljivo slehernikovo odločitev, da bo na tak ali drugačen način ostal neveden. Nevednost namreč ni zmerom posledica neizobraženosti in neinformiranosti, pač pa je lahko posledica volje, hotenja ali želje, skratka, nekega aktivnega odpora do spoznanja. Še več o hoteni nevednosti pa bo dr. Tomaž Grušovnik povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

52 min 1 s

21.12.2020

Nova izdaja Prešernovih poezij

France Prešeren je v svoje verze zavil toliko sporočil, da jih bomo lahko še dolgo odkrivali, ob tem pa tudi njegovo osebnost in življenje ter nenazadnje naš materni jezik. K vsemu temu so sistematičen prispevek dodali pri Celjski Mohorjevi družbi s knjigo Prešernovih poezij, ki so jo opremili z razlagami manj znanih besed in pojmov tik ob pesmih, z naglasnimi znamenji pa so ponudili izhodišče za fonetično ustrezno recitacijo. Za to sta zaslužna slovenist in romanist Jože Faganel in pa naravoslovni znanstvenik dr. Jure Zupan.oddajo je pripravil Žiga Bratoš.

41 min 17 s

14.12.2020

"Zdaj sem pa že tega sit. Želim si, da bi bilo konec."

Pomladni val epidemije smo dojemali z mešanico strahu in radovednosti, zdaj pa je zaradi smrtnih žrtev več strahu. Pridobiti moramo temeljno zaupanje, da se svet ne bo podrl, pravi prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka. Oddajo, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Trst A, slovenskim programom ORF v Celovcu in Programom Ars, smo namenili doživljanju pandemije med starejšimi generacijami v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Gosta sta bila tudi Pierina Furlan, predsednica krožka za kulturno, športno in podporno udejstvovanje Krut v Trstu, in Mirko Einspieler, vodja agencije „Doma-Zuhause“ ki se ukvarja s posredovanjem dvojezičnih skrbnic in skrbnikov iz Slovenije in Koroške za 24-urno oskrbo starejših. Vir fotografije: Pixabay.

53 min 16 s

07.12.2020

O čem govorimo, ko govorimo o slovenskem razkolu?

Knjiga Slovenski razkol je bila prodana v skoraj 10.000 izvodih. Avtor dr. Jože Možina jo je predstavljal po vsej Sloveniji in se pogovarjal s številnimi bralci. Ugotavlja, da po skoraj 80 letih rane druge svetovne vojne še vedno živijo v ljudeh in se prenašajo naprej. To se kaže v javnem, spletnem in političnem življenju, pa tudi na povsem zasebni ravni. V pogovoru smo iskali motive, ki so ga vodili pri raziskovanju in pri pisanju več kot 600-stranske monografije. Tema druge svetovne vojne se mu zdi pomembna za slovensko družbo tudi zaradi nastajajočih spoznanj na področju epigenetike. "Druga svetovna vojna je še vedno nacionalna travma. Že prej sem imel občutek, da se kaže na potomcih, pa ne samo prve, temveč tudi druge in tretje generacije. V času pisanja Slovenskega razkola sem se večkrat pogovarjal s soprogo, ki raziskuje transgeneracijski prenos travm. Prve epigenetske raziskave pravijo, da se travmatični vzorci na naše potomce ne prenašajo le prek vedenjskih vzgibov in podobno. Vtisnjene so tudi v genski zapis. Če je nekdo doživel hudo travmo, povezano z drugo svetovno vojno, se to lahko izrazi pri vnuku, ki sploh ne ve, zakaj ima določene težave." Kdo vse bere Slovenski razkol in zakaj? Katera vprašanja je avtor v slovenskem akademskem prostoru zastavil prvič in katere premise je pretresal? Ali bo knjiga Slovenski razkol pripomogla k pomirjanju delitev v Sloveniji, ne pa jih še poglabljala? In nenazadnje, kakšen odnos ima dr. Jože Možina do partizanstva?

59 min 13 s

Stran 1 od 33
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov