Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.
Draga Koren se spominja svoje prve ljubezni, s katero si je tudi ustvarila družino
Gospa Draga Koren pripisuje svojo dolgoživost, stara je 96 let, svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju.
Že od mladih nog smo bili navajeni varčevati. Nismo bili razvajeni. Ampak pri šolanju so nas starši podpirali. Omogočili so mi, da sem naredila ekonomsko trgovsko šolo. Želela sem postati učiteljica, ampak je bilo učiteljišče v tistem času zaprto, ker je bilo preveč učiteljev.
Svojega moža sem spoznala v Tržiču. Še danes se spomnim, da mi je pri trinajstih letih napisal prvo pisemce z naslednjim besedilom: “Draga, ti si meni kakor sonce, samo škoda, da me tvoji sončni žarki le redko ogrejejo.” Ker je bila še mlada, ni razumela, kaj fant želi. V glavi pa ji je odzvanjala tudi mamina zapoved, da naj se dekleta bojijo fantov.
Družina je bila pri gospe Dragi Koren vedno na prvem mestu. Vključevala se je tudi v različne organizacije, ki so pomagale ljudem v stiski. To ji je omogočalo notranje zadovoljstvo. Včlanjena je bila tudi v telovadno društvo. Na rekreacijo je hodila do 86. leta. Potem je bilo tega konec, ker je padla in si zlomila kolk. Bila je tudi v planinskem društvu.
Tu naokrog ni bilo nobenega hriba, ki ga ne bi poznala. Na Triglavu pa sem bila nazadnje pri 70.
Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je bil to levji delež pri njenem hitrem sprejemanju novosti in navajanju na novo okolje.
877 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.
Draga Koren se spominja svoje prve ljubezni, s katero si je tudi ustvarila družino
Gospa Draga Koren pripisuje svojo dolgoživost, stara je 96 let, svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju.
Že od mladih nog smo bili navajeni varčevati. Nismo bili razvajeni. Ampak pri šolanju so nas starši podpirali. Omogočili so mi, da sem naredila ekonomsko trgovsko šolo. Želela sem postati učiteljica, ampak je bilo učiteljišče v tistem času zaprto, ker je bilo preveč učiteljev.
Svojega moža sem spoznala v Tržiču. Še danes se spomnim, da mi je pri trinajstih letih napisal prvo pisemce z naslednjim besedilom: “Draga, ti si meni kakor sonce, samo škoda, da me tvoji sončni žarki le redko ogrejejo.” Ker je bila še mlada, ni razumela, kaj fant želi. V glavi pa ji je odzvanjala tudi mamina zapoved, da naj se dekleta bojijo fantov.
Družina je bila pri gospe Dragi Koren vedno na prvem mestu. Vključevala se je tudi v različne organizacije, ki so pomagale ljudem v stiski. To ji je omogočalo notranje zadovoljstvo. Včlanjena je bila tudi v telovadno društvo. Na rekreacijo je hodila do 86. leta. Potem je bilo tega konec, ker je padla in si zlomila kolk. Bila je tudi v planinskem društvu.
Tu naokrog ni bilo nobenega hriba, ki ga ne bi poznala. Na Triglavu pa sem bila nazadnje pri 70.
Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je bil to levji delež pri njenem hitrem sprejemanju novosti in navajanju na novo okolje.
Tržičan Jože Gros je spomladi praznoval 90. rojstni dan. Pred kratkim je izšla tudi knjiga njegovih spominov Življenje tržiškega čevljarja. Nekaj drobcev iz svojega bogatega življenja in recept za dolgo življenje je opisal v oddaji Storž
Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi mige, letala, hitrejša od zvoka. Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Eden od njih je zdaj že upokojeni Vojko Gantar, ki je pri 15 letih začel svoje prve korake proti poklicu pilota – vse se je začelo s šolanjem v letalski gimnaziji v Mostarju, kamor je od 15 tisoč kandidatov, ko so prešli vsa sita, prišlo samo 150 najboljših. Tudi Slovenec Vojko Gantar iz Idrije.
Tokratnega sogovornika oddaje Storž smo poiskali na skrajnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji. Že vse življenje se ukvarja z vinogradništvom, kar glede na njegovo lokacijo bivanja seveda ni čudno. Severina Gašparina, ki ga ljudje bolje poznajo kot Borisa in ki ga lahko vidite tudi na reklamnih panojih za tamkajšnjo vinsko klet, je v vasi Neblo v Goriških Brdih obiskala Andreja Čokl.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Je specialistka gerontologije, socialna delavka, profesorica likovne umetnosti in slikarka. V svojem življenju se je znašla tudi v labirintu, v katerem je iskala najboljše možnosti bivanja in pomoči za mamo, ki je zbolela za demenco. Bila je kritična do sistemske ureditve pomoči za osebe z demenco, vendar ni obsedela križem rok, ampak je zasnovala program RESje, ki je z različnimi oblikami pomoči podpora bolnikom z demenco in njihovim svojcem. Napisala je več priročnikov. Njena zadnja knjiga je dopolnjena izdaja razprodane osebne pripovedi z naslovom Demenca, moja učiteljica.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Anton Žibert prihaja iz Zavratca pri Sevnici. Mladostna leta je preživel v gimnastični telovadnici, delovno dobo preživel v Nemčiji, v tretjem življenskem obdobju pa je našel novo veselje, za marsiokoga precej nenavadno – ukvarja se namreč z bodybuildingom. Prav zdaj se pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo 16. junija v Brežicah. O svojem življenju, ljubezni do gibanja, težkem obdobju po smrti žene, o treningih in življenju po vrnitvi iz Nemčije pripoveduje v tokratni oddaji.
Prof. dr. Vjekoslav Simčič, dr. vet. med., je svoje življenje posvetil psom in mačkam, saj se je kot eden prvih veterinarjev pri nas začel ukvarjati izključno z zdravljenjem le-teh. Na Veterinarski fakulteti se je zaposlil leta 1960 in kmalu prepoznal potrebo po ožjih usmeritvah veterinarske stroke. Dolga leta je bil tudi predstojnik Klinike za mesojede na veterinarski fakulteti in predsednik Kluba ljubiteljev psov jamarjev. Je velik ljubitelj jazbečarjev.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Kmalu po drugi svetovni vojni, pri sedemnajstih letih, je Moravče zamenjala s takrat precej bolj razvitimi Domžalami. Zdaj tam živi že skoraj sedem desetletij, a se je še vedno drži vzdevek "Moravška Mara". 86-letna Mara Vilar, ki jo je obiskala Andreja Čokl, je širni Sloveniji postala znana leta 2015, ko je s svojimi ljudskimi pevkami in humorjem navduševala v glasbenem resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Vendar je njeno življenje že od nekdaj tesno povezano z glasbo, tudi v oddaji Storž ob 10.30 na Prvem boste slišali tako pesmi kot šale.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Prof. dr. Ljubu Marionu, dr. dent. med., je Zdravniška zbornica podelila Hipokratovo priznanje za izjemne dosežke, s katerimi je prispeval k ugledu slovenskega zdravstva in zobozdravstva. Za svoje izjemno aktivno in zavzeto delo na mnogih področjih je dobil tudi druga priznanja, Lavričevo priznanje Medicinske fakultete in Puhovo priznanje Republike Slovenije za prenos raziskovalnih dosežkov v prakso za oblikovanje estetskih cirkonijevih zatičkov.
Gospa ZORA BRIC živi v DEOS Centru starejših Notranje Gorice. na življenje v Domu se je hitro navadila, saj se zaveda vseh pozitivnih plati, ki jih dom ponuja stanovalcem. Kljub bolezni ostaja optimistična in pozitivna in prav to ji olajša vsakdan. “S preteklostjo se ne smemo obremenjevati, saj je ne moremo spremeniti,” pravi. “Živeti moramo za danes.”
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov