Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na pogovor je prihitela s pohodnimi palicami. Pravi, da hodi dvakrat na dan, ker mora. Nihče ji ne bi pripisal 90 let. Frančiška Tronkar pravi, da do 90. prideš z dobro voljo, ki jo najdeš v lepi naravi, lepih stvareh, lepih knjigah, lepem dotiku. Je tudi tista gospa, ki ima ves čas v mislih rime in ki je napisala že šest pesniških zbirk.Odločitev, da odide v Dom upokojencev Kranj, je bila povsem njena. S Frančiško Tronkar se je pogovarjala Lucija Fatur.
Frančiška Tronkar pravi, da se ji rime ves čas pletejo po glavi
S pohodnimi palicami je prišla po hodniku. “Vsak dan grem dvakrat hodit. Moram!”, se zasmeji gospa Frančiška Tronkar. Nikoli ji ne bi pripisali 90 let. “Do 90 prideš z dobro voljo,” pravi in nadaljuje: “Narava, lepe stvari, lepa beseda, lep dotik, lepe knjige – to je v življenju najbolj pomembno!” Odločitev, da odide v Dom upokojencev Kranj, je bila povsem njena, saj ima doma precej stopnic in tudi sicer bi bila težko še naprej povsem sama.
V Dom sem prišla pred enim letom in prav sem se odločila. Z domačimi imamo redne stike, imam kar 5 pravnukov. Tukaj imam družbo, lepo skrbijo za nas, poleg hoje grem tudi na telovadbo in občasno na pevski zbor. Imam pa rada svobodo.
Gospa Frančiška se rada spominja otroštva v Spodnji Besnici, pravi, da je odraščala v prečudovitem okolju. Spominja se, kako je kot mlado dekle sanjala o princu, ki ga je v resnici kmalu srečala.
Poročila sem se pri 21-ih, imam hčer in sina. Veste, takrat ni bilo veliko denarja, morali smo ga znati razporediti – enkrat je bilo za čevlje, drugič za zaveso. Oba z možem sva veliko delala in ob tem postavila tudi hišo. Mož se je na žalost pred 15-imi leti poslovil, sem pa že prej 9 let skrbela zanj.
Pravi, da je ljubezen do poezije podedovala po očetu. Piše ob posebnih trenutkih – ob velikem navdušenju ali kakšnem razočaranju, žalosti. Napisala je že 5 zbirk za odrasle in eno za otroke.
Moja najljubša je Dotik mavrice. Mavrica se mi zdi nekaj tako posebnega, skrivnostnega! Poizkusila sem se tudi s haikuji. Pravzaprav imam rime ves čas v glavi, ves čas se mi pletejo v mislih. Tudi na družinskih srečanjih sem vedno recitirala svoje pesmi. Objavljene se bile tudi že na radiu, v Literarnem nokturnu. Še posebej pa sem ponosna, da sem eno pesem lahko povedala predsedniku Pahorju, ko nas je obiskal. Veste, v teh pesmih je vse moje življenje, moja duša.”
875 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na pogovor je prihitela s pohodnimi palicami. Pravi, da hodi dvakrat na dan, ker mora. Nihče ji ne bi pripisal 90 let. Frančiška Tronkar pravi, da do 90. prideš z dobro voljo, ki jo najdeš v lepi naravi, lepih stvareh, lepih knjigah, lepem dotiku. Je tudi tista gospa, ki ima ves čas v mislih rime in ki je napisala že šest pesniških zbirk.Odločitev, da odide v Dom upokojencev Kranj, je bila povsem njena. S Frančiško Tronkar se je pogovarjala Lucija Fatur.
Frančiška Tronkar pravi, da se ji rime ves čas pletejo po glavi
S pohodnimi palicami je prišla po hodniku. “Vsak dan grem dvakrat hodit. Moram!”, se zasmeji gospa Frančiška Tronkar. Nikoli ji ne bi pripisali 90 let. “Do 90 prideš z dobro voljo,” pravi in nadaljuje: “Narava, lepe stvari, lepa beseda, lep dotik, lepe knjige – to je v življenju najbolj pomembno!” Odločitev, da odide v Dom upokojencev Kranj, je bila povsem njena, saj ima doma precej stopnic in tudi sicer bi bila težko še naprej povsem sama.
V Dom sem prišla pred enim letom in prav sem se odločila. Z domačimi imamo redne stike, imam kar 5 pravnukov. Tukaj imam družbo, lepo skrbijo za nas, poleg hoje grem tudi na telovadbo in občasno na pevski zbor. Imam pa rada svobodo.
Gospa Frančiška se rada spominja otroštva v Spodnji Besnici, pravi, da je odraščala v prečudovitem okolju. Spominja se, kako je kot mlado dekle sanjala o princu, ki ga je v resnici kmalu srečala.
Poročila sem se pri 21-ih, imam hčer in sina. Veste, takrat ni bilo veliko denarja, morali smo ga znati razporediti – enkrat je bilo za čevlje, drugič za zaveso. Oba z možem sva veliko delala in ob tem postavila tudi hišo. Mož se je na žalost pred 15-imi leti poslovil, sem pa že prej 9 let skrbela zanj.
Pravi, da je ljubezen do poezije podedovala po očetu. Piše ob posebnih trenutkih – ob velikem navdušenju ali kakšnem razočaranju, žalosti. Napisala je že 5 zbirk za odrasle in eno za otroke.
Moja najljubša je Dotik mavrice. Mavrica se mi zdi nekaj tako posebnega, skrivnostnega! Poizkusila sem se tudi s haikuji. Pravzaprav imam rime ves čas v glavi, ves čas se mi pletejo v mislih. Tudi na družinskih srečanjih sem vedno recitirala svoje pesmi. Objavljene se bile tudi že na radiu, v Literarnem nokturnu. Še posebej pa sem ponosna, da sem eno pesem lahko povedala predsedniku Pahorju, ko nas je obiskal. Veste, v teh pesmih je vse moje življenje, moja duša.”
Nevenka Dobljekar je bila z radiem povezana od osnovne šole do upokojitve. Delala je na radiu na Ptuju, v Mariboru in na nacionalnem radiu kot dopisnica iz Spodnjega Podravja. Z novinarstvom je povezana še zdaj, čeprav je že deset let upokojena. Še vedno piše, je članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije. Dejavna je bila pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, zdaj sodeluje pri Srebrni niti.
Gospa Angelca Tekavčič pravi, da ji je pri njenih 92-ih letih zelo lepo. Skoraj tri leta živi v Domu starejših občanov Grosuplje, lepo si je uredila sobo, dneve pa si zapolni z dejavnostmi, ki jih ponujajo v Domu. Najde tudi čas za vse tisto, za kar ga prej ob skrbi za družino ni imela. V pogovoru z Lucijo Fatur je Angelca Tekavčič svojo pripoved začela v otroštvu.
Potem ko se je Dušica Kunaver kot profesorica angleščine in ruščine upokojila, jo je prevzela njena stara ljubezen – ljudsko izročilo. Le-temu je zdaj povsem predana. Sicer pa je v vseh letih izdala skoraj sto petdeset knjig in pedagoških priročnikov ter napisala skoraj tisoč člankov za različne časopise in revije. Je tudi avtorica zbirke Pod lipo domačo, v kateri je doslej izšlo več kot dvajset knjig. Še vedno zelo dejavna Dušica Kunaver rada pripoveduje o svojem delu in spominih. Obiskala jo je Lucija Fatur.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
V naslednjih minutah bomo spoznali akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Je eden tistih srečnežev, ki so že zelo kmalu vedeli, s čim se bodo v življenju ukvarjali. Pot ga je peljala do prve samostojne razstave leta 1972, zdaj razstavlja širom po Sloveniji in v tujini. Pred kratkim je praznoval lep življenjski jubilej, pogovor pa sta z Lucijo Fatur začela pri njegovem priimku – Kovačič ali Kovačič?
Na pogovor v tokratno oddajo prihaja prav posebna gospa. Ljubiteljica potovanj, odkrivanja sveta, morja. Milanka Lange Lipovec, sicer profesorica in prevajalka, je že pred leti strnila vtise s potovanja okoli sveta v knjigi. Odločitev za pot je popolnoma spremenila njeno življenje. Danes jo je pred mikrofon povabila Lucija Fatur.
Gospod Ugo Golja je upokojitev dočakal kot krupje. Ta, morda malo manj znan poklic je z veseljem opravljal, saj mu je po drugi strani dopuščal tudi nekoliko več svobode čez dan, kot bomo slišali. V Center starejših Pristan v Vipavi je prišel zaradi bolezni, s strokovno pomočjo si je dobro opomogel in zdaj ima še vedno precej želja in načrtov. Centra ne more prehvaliti, a tako zelo si želi pogleda na morje. V pogovoru večkrat omeni Klavdijo - socialna delavka je ena tistih, ki gospoda Uga opogumlja in mu pomaga, kolikor le lahko. Kaj vse je še počel v življenju - med drugim je kratek čas tudi poučeval - boste slišali v pogovoru z Lucijo Fatur. Najprej pa bomo izvedeli, od kod prihaja njegova družina.
Lado Leskovar je svojo prvo glasbeno nagrado osvojil leta 1963 na Slovenski popevki na Bledu s pesmijo Malokdaj se srečava. 4 leta kasneje je s pesmijo Vse rože sveta zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za Pesem Evrovizije na Dunaju. Kot novinar in urednik je delal tudi na RTV Slovenija. Posnel je več kot 300 popevk in šansonov in igral v nekaterih slovenskih in tujih filmih ter gledaliških predstavah.
Ste starejši od 60 let in radi pišete? Potem bo natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije pravi izziv za vas. Kar nekaj tem se je na teh natečajih že zvrstilo, tokrat pa vas vabijo k spominom, kako ste se nekoč zabavali. Natečaj "Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali" se je začel 1. marca, vse do 1. septembra imate čas za sodelovanje. V pogovoru z Lucijo Fatur natečaj predstavlja vodja projekta Anja Frković Tršan.
Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana Zgodbe mojega kraja: Spomini na šolske dni smo v naši oddaji že spoznali, predstavili smo prve tri nagrajenke lanskega natečaja. Tokrat je z nami v studiu gospod Peter Bergant, ki se je s svojo zgodbo Kodeljevo moje mladosti uvrstil med deset najboljših.
Gospoda Ernesta Kobolta smo v naši oddaji že spoznali. Kot upokojeni lektor in redaktor je velik ljubitelj slovenskega jezika. Povedal nam je, da se je hitro vključil v vsakodnevno življenje v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kako pa si zapolni dneve, je povedal Luciji Fatur. Dotaknila pa sta se še ene zanimive teme – prilagajanju sostanovalcem v domu.
Da je bivanje v domu starejših prijetno, pripoveduje tudi naša današnja sogovornica. Gospa Ljudmila Javornik je v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu tretje leto, če želi, si najde družbo, ali pa ob pogledu skozi okno obuja spomine, ki se jih je pri njenih letih nabralo že precej. Luciji Fatur je najprej povedala, da se je za odhod v dom odločila sama.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva do dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja ter rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospo Mirjano Borčič so podobe filmskega platna osvojile za vse življenje. Danes, ko šteje dobrih 96 let, še vedno z žarom v očeh pripoveduje o srečanju s filmom, z umetniki, režiserji. Diplomirala je iz ruščine in srbohrvaščine, kot vodja filmske vzgoje pa je v Pionirskem domu vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala je otroško in mladinsko ustvarjalnost. Delovala je v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi po projekcijah filmov za seniorje v ljubljanskem Kinodvoru. Poleg številnih zapisov je pred osmimi leti objavila knjigo Odstiranje pogleda: Spomini, izkušnje, spoznanja. Gospa Mirjana Borčič je v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla le majhen drobec iz svojega bogatega filmskega življenja, leta pa je ne ovirajo, da ne bi bila še vedno dejavna.
Gospoda Rajka Rekanoviča vsi kličejo kar Ramo. Ima pestro življenjsko zgodbo, ki jo je rad podelil z nami, prav tako kot rad podeli naokrog tudi svojo dobro voljo. Loti se veliko dejavnosti, saj je prav zato tudi prišel v Dom upokojencev Domžale, da mu ne bo dolgčas in da bo v družbi svoje generacije, kot je povedal Luciji Fatur v pogovoru prav ob koncu lanskega leta in dodal, da je v domu šele kratek čas. .
Dom upokojencev Domžale je zadnja leta dom gospe Ivane Koželj. Čeprav jo vse življenje spremlja bolezen, ni bila nikoli črnogleda, ves čas je v prihodnost zrla z optimizmom in še danes je tako. V pogovoru z Lucijo Fatur je gospa Ivana Koželj najprej povedala, kako to, da je prav v tem domu v Domžalah.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu nas vedno radi sprejmejo. Kako so preživeli zadnji dve leti, smo v pogovorih s stanovalci že slišali, kot povsod, je bilo tudi pri njih potrebne veliko energije, dobre volje in iznajdljivosti. Danes bo naš sogovornik gospod Adolf Čas. Pravi, da komaj ve za korono, zakaj, pa boste izvedeli v naslednjih minutah.
Sam pravi, da je njegova življenjska pot sestavljena iz dveh obdobij: mladostnega, v katerem je imel prednost nogomet, in drugega, poslovnega, zdaj že več kot petdeset let posvečenega vinu. Bil je prvi lastnik zasebnega podjetja na Slovenskem v Jugoslaviji, ki se ukvarja s pridelavo penine po klasični metodi. Uradno se je upokojil prvega dne novega tisočletja, a še vedno ostal dejaven. Toliko, da mu je pred kratkim s skupino sodelavcev prvič uspelo pridelati penino brez žvepla. Pred dnevi je praznoval enainosemdeseti rojstni dan. Magistra agronomije, enologa in vrhunskega vinarja Janeza Isteniča smo povabili v zadnjo letošnjo oddajo Storž. Z njim se bo pogovarjal Marko Rozman.
Knjige, ročna dela in druženje so dejavnosti, ki gospe Kristini Ivančič zapolnjujejo dneve v Domu upokojencev Domžale. Pravi, da se človek nehote spominja preteklosti, a življenje gre naprej. Z Lucijo Fatur sta se pogovarjali tudi o mladosti, zaznamovani z boleznijo, pa o prijetnih službenih letih in o iztekajočem se letu.
Neveljaven email naslov