V Storžu bomo danes spoznali 87-letnega Ivana Albrehta. Rodil se je v Ljubljani leta 1933, del otroštva je preživel v Poljanski dolini, del pa v Zasavju v bližini Hrastnika. Služboval je v bližnjih Trbovljah. S svojo inovativnostjo je poskrbel za številne izboljšave delovnega procesa, izumiteljska žilica pa ga ni zapustila niti, ko se je upokojil. Tako se je pred leti lotil obnove "cicke" oziroma "luftpona" – ročne žičnice s potniško kabino, s katero se je mogoče prepeljati čez Savo tam, kjer daleč naokoli ni nobenega mosta. Pripravo, ki jo pozna še iz otroštva, saj je z njo velikokrat prečkal reko, je predstavil tudi Andreji Gradišar. Obiskala ga je v Trbovljah, v katerih živi danes, pogovor pa sta posnela kar ob "luftponu" v bližini Zidanega Mosta; tam ju je – kot boste slišali – tu in tam zmotil mimovozeči vlak.

Ivan Albreht je v času službe poskrbel za mnoge izboljšave delovnega procesa, v pokoju se je med drugim lotil obnove luftpona

87-letni Ivan Albreht se je rodil v Ljubljani, del otroštva preživel v Poljanski dolini, del v Zasavju v bližini Hrastnika, v bližnjih Trbovljah pa je služboval. S svojo inovativnostjo je poskrbel za mnoge izboljšave delovnega procesa, izumiteljska žilica ga ni zapustila niti, ko se je upokojil. Tako se je pred leti lotil obnove cicke oziroma luftpona – ročne žičnice s potniško kabino, s katero se je mogoče prepeljati čez Savo tam, kjer daleč naokoli ni nobenega mosta.

»Delal sem jo doma v garaži. Narejena je bila v dveh mesecih. Leta 2014 smo jo zamenjali v enem dnevu. Prva se je z njo peljala družina iz Nove Gorice z dvema hčerama. Sam sem se nazadnje peljal lansko leto, ko sem mislil, da bom vnukinje vozil sem in tja.«

Ivan Albreht pravi, da je idej za izboljšave naprave še veliko. Želi si, da kabine ne bi bilo treba ročno poganjati, ampak da bi bilo vse avtomatsko in bi za zagon le pritisnili na gumb.