Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Življenje Helene Koder so zaznamovali scenariji in režije skoraj 50-ih dokumentarnih filmov, ki so bili središče njene poklicne poti na Televiziji Slovenija. Leta 2022 je za življenjsko delo na področju dokumentarnega filma prejela Štigličevo nagrado. S pisanjem je nadaljevala tudi po upokojitvi. Enajst esejev, povezanih z doživljanjem in poznavanjem umetnosti, filozofije in književnosti, je strnila v knjigi Krošnja z neznanimi sadeži. Prvenec je 87-letno ustvarjalko izpolnil in osrečil. Čeprav skromna, saj sebe ne želi izpostavljati, pa je neskončno vesela spoznanja, da so bralci knjigo dobro sprejeli. »To pa je,« pravi avtorica, »veliko zadoščenje«.
881 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Življenje Helene Koder so zaznamovali scenariji in režije skoraj 50-ih dokumentarnih filmov, ki so bili središče njene poklicne poti na Televiziji Slovenija. Leta 2022 je za življenjsko delo na področju dokumentarnega filma prejela Štigličevo nagrado. S pisanjem je nadaljevala tudi po upokojitvi. Enajst esejev, povezanih z doživljanjem in poznavanjem umetnosti, filozofije in književnosti, je strnila v knjigi Krošnja z neznanimi sadeži. Prvenec je 87-letno ustvarjalko izpolnil in osrečil. Čeprav skromna, saj sebe ne želi izpostavljati, pa je neskončno vesela spoznanja, da so bralci knjigo dobro sprejeli. »To pa je,« pravi avtorica, »veliko zadoščenje«.
Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev. Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.
Še poldrugi teden je v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine na ogled razstava fotografij Naceta Bizilja, enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev ter dolgoletnega fotoreporterja in urednika fotografije pri časniku Dnevnik. S kustosinjo Ireno Uršič sta ob razstavi pripravila tudi katalog fotografij z naslovom Pomladni sij. Nace Bizilj je bil namreč s svojim fotografskim aparatom priča skoraj vsem najpomembnejšim dogodkom od srede šestdesetih let preteklega stoletja do prvih let novega. Pred dnevi ga je na njegovem domu na obrobju Ljubljane obiskal Drago Balažič.
Na pogovor je prihitela s pohodnimi palicami. Pravi, da hodi dvakrat na dan, ker mora. Nihče ji ne bi pripisal 90 let. Frančiška Tronkar pravi, da do 90. prideš z dobro voljo, ki jo najdeš v lepi naravi, lepih stvareh, lepih knjigah, lepem dotiku. Je tudi tista gospa, ki ima ves čas v mislih rime in ki je napisala že šest pesniških zbirk.Odločitev, da odide v Dom upokojencev Kranj, je bila povsem njena. S Frančiško Tronkar se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ko se gospa Marija Sitar ozre v petinosemdeset let svojega življenja, ki jih bo dopolnila prav jutri, se spomni na vse lepe dogodke, ki ji danes ob misli nanje polepšajo vsakdanjik, pa tudi na tista težja obdobja, ki jih je premagala z delom in dobro voljo. Življenje v Nemčiji, šest otrok, nesreče, izgube. Že pred leti je svojim otrokom povedala, da bo tretje življenjsko obdobje preživela v domu starejših. Otroci so si v Nemčiji ustvarili družine, sama pa je prišla v Dom starejših Šentjur, kamor je po nesreči, ko je ostal na invalidskem vozičku, prišel tudi njen sin. "Sem zelo bogata, ker zjutraj lahko sama vstanem in grem na zajtrk," pravi. Gospo Marijo Sitar je obiskala Lucija Fatur.
Gospa Blanka Husu je pogumna gospa. Zaznamovalo jo je težko obdobje med vojno, ko so bili z družino v izgnanstvu, kakor je naslovila tudi spomine, ki jih je popisala, saj so ti časi pretežko ležali na njeni duši. Vse življenje je kot profesorica in lektorica posvetila slovenskemu jeziku in še danes z budnim očesom spremlja medije in njihov odnos do slovenščine. Lani je praznovala lepih 90 let.
V tokratni oddaji se posvečamo tematiki bivalnega standarda starejših, saj raziskave kažejo, da kar 90% upokojencev živi v svojih lastniških stanovanjih in hišah brez večjih hipotečnih bremen. Starejši tako ostajajo sami v prevelikih in zanje neprilagojenih stanovanjih in hišah. Gosta je v studio povabila Lucija Fatur.
Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke ženske. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Pred koncem prejšnjega leta ju je obiskala Tjaša Škamperle.
Družina Angeline Luxa izhaja iz stare Gorice. Starši so se preselili v Ljubljano na vrhuncu fašističnega zatiranja Slovencev. Poroka s Tržačanom, čigar družina se je prav tako morala umakniti v Ljubljano, jo je osrečila za vse življenje. Seveda pa ni bila zapečkarica – zgodba njenega življenja, ki jo je po delčkih razkrila Cirili Štuber, nas bo popeljala v neke druge čase. V leto 1948 segajo Veseli Berači in ne, noben posnetek se žal ni ohranil niti pri treh članih te zasedbe, ki so še vedno med živimi v svojem desetem desetletju, tako kot naša sogovornica Angelina Luxa.
Božično - novoletni čas je nekaj posebnega tudi v Domovih starejših. Na zanimiv način so si ga popestrili v Domu starejših občanov Ljubljana Moste - Polje. Že pred leti so gospe v domu začele izdelovati igračke iz odpadnih cunjic, kako pa se ta zgodba nadaljuje, pa v tokratni oddaji Lucija Fatur z gosti.
Tako starejšim kot mlajšim so namenjeni programi Večgeneracijskega centra Posavje in že dve leti potekajo različne dejavnosti za t. i. ciljni skupini po posavskih občinah. V Brežicah so pred dnevi začeli plesne vaje in pred kakim mesecem tudi citrarsko delavnico. Tam je bila z mikrofonom tudi naša dopisnica Suzana Vahtarić.
Že tri leta je Lambrechtov dom starejših v Slovenskih Konjicah dom gospe Hermine Regoršek. V pokoju je že skoraj toliko časa, kot je bila v službi, rada se pošali, da gre zdaj lahko spet delat. Sicer je v Lambrechtov dom hodila že prej kot prostovoljka, Luciji Fatur pa je najprej povedala, zakaj je kasneje prišla tudi sama.
Gospa Maja Gregorič se je na življenje v koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu že dodobra navadila, kot tudi na to, da zaradi invalidskega vozička ne more povsod, kamor bi si še želela. A našla je veliko stvari, ki jo razveseljujejo – v zadnjem času je to predvsem učenje francoščine. Pravzaprav nadaljevanje učenja in izpopolnjevanje znanja jezika. Rada namreč počne stvari, ki človeka izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Z Majo Gregorič se je pogovarjala Lucija Fatur.
Gospa Marija Jevšenak pravi, da ima vsak dom za upokojence dve plati - na življenje v Lambrechtovem domu starejših v Slovenskih Konjicah se namreč še ni povsem navadila, čeprav, kot pravi, ji je udobno in se počuti varno. Prišla je pred tremi meseci, vendar je Luciji Fatur povedala, da že kar dobro pozna stanovalce.
Gospa Marija Šenk je ena tistih, ki se je sama odločila za odhod v dom starejših. Sicer ni rojena Gorenjka, je pa tam že dobršen del svojega življenja, ustvarila si je družino, zdaj pa je v Domu upokojencev Kranj, za katerega pravi, da je to zdaj njen pravi dom. Obiskala jo je Lucija Fatur.
Gospa Ida Kobale je na poti svojega življenja morala skozi nešteto stranpoti, zato se je pri 80-ih letih odločila za selitev v dom starejših. Na srečo je dobila prostor v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah, v bližini domačih.
Gospa Ljudmila Urbancl ima glasbo rada že vse življenje, a za učenje instrumenta nikoli ni bilo niti časa, še manj pa priložnosti. Svojo ljubezen do glasbe je uresničevala s petjem v zboru. V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kamor je prišla pred letom dni, je po bolezni lepo okrevala in se hitro vključila v dejavnosti. Bila pa je povsem presenečena, ko se je izkazalo, da njena dolgoletna želja sploh ni neuresničljiva. Gospa Milka, kakor jo kličejo, je zdaj prepričana, da za nobeno stvar zares nikoli ni prepozno. V Slovenj Gradcu jo je obiskala Lucija Fatur.
Gospa Kazimira Lužnik je tista svetlolasa gospa, ki s širokim nasmehom in visoko dvignjenimi rokami priteče v cilj vsakega maratona ali drugega teka, ki se ga udeleži. Je tista gospa, ki je letos dopolnila 85 let, pa zdaj že odšteva dneve do Ljubljanskega maratona. Na vrtu ima hišico za svoje pokale, saj se tekmovanj udeležuje že skoraj 40 let. Življenje jo je iz Kanala ob Soči pripeljalo v Slovenj Gradec, kjer sta bila z možem Milošem zaposlena v tamkajšnji bolnišnici, s štirimi otroki pa preživljala športno in glasbeno obarvan prosti čas. Danes, ko sta že v lepih letih, so dnevi zanju še vedno prekratki, gospa Kazimira poleg teka rada sede tudi za klavir in vodi pevski zbor.
Gospa Alojzija Neštecki, ki jo kličejo kar Slavka, je po upokojitvi odkrila dejavnost, s katero si zdaj, ko živi v DEOS Centru starejših v Notranjih Goricah, z veseljem krajša dneve. Prej ni o svoji umetniški žilici nikoli razmišljala, saj so jo zaposlovale druge reči, s katerimi se ukvarjamo v življenju. V domu se je hitro vključila v dejavnosti, zaposleni pa so ji pripravili prijetno presenečenje, je Luciji Fatur pred pogovorom z gospo Slavko Neštecki povedala direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice, Ana Petrič.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
»Ljudje smo naravnani zato, da nekaj ustvarjamo, da smo v pogonu, da se gibamo, ne samo, da v nekem kotičku ležiš in čakaš neizogibno.« Tako svojo aktivnost v zadnjem letu – sicer prvem letu statusa upokojenke – utemeljuje naša tokratna sogovornica v oddaji Storž. To je Majda Kuzmič, nekdanja učiteljica šivanja in krojenja na Srednji šoli za oblikovanje Maribor, ki se od poučevanja ni povsem poslovila. Z njo se je v majhni trgovini šivalnih strojev v Mariboru, kjer občasno ustvarja, pogovarjala Nataša Rašl.
Neveljaven email naslov